Po besedah državne sekretarke z ministrstva za zdravje Tine Bregant je bilo vodilo pri pripravi sprememb na področju zdravstva narediti sistem v teh razmerah odziven in zagotoviti tisto, kar je nujno za delo, tako glede pogojev, kot tudi pri nagrajevanju kadra, ki ga je premalo in je tudi podplačan.
V opoziciji pa so opozarjali, da gre za korak v smeri razgradnje javnega zdravstvenega sistema in k privatizaciji zdravstva. Vladi so očitali, da pod pretvezo obvladovanja nove koronavirusne bolezni posega v sistemsko zakonodajo. S tem, ko te rešitve vključuje v protikoronsko zakonodajo, pa tudi referendum o njih ni mogoč.
Največ kritik je bila na odboru deležna predvidena možnost, da se bodo lahko na nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, v okviru katerega bo na voljo 42 milijonov evrov, prijavili tudi zasebniki.
Po besedah Bregantove nacionalni razpis »predstavlja pristop k optimizaciji dostopnosti«, skrajšanju števila nedopustno čakajočih na seznamih zdravstvenih storitev, upajo pa, da bo prispeval tudi k dvigu stroškovne učinkovitosti in kakovosti, pri čemer je pojasnila, da vzpostavljajo sistemsko meritev izidov.
Storitve bodo po njenih besedah izvedli izvajalci, ki bodo izpolnjevali pogoje, imajo dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Kot je še dejala, upajo, da bo »končno denar sledil pacientom«.
Kako bo lahko 156 zasebnih zdravnikov skrajševalo čakalne vrste in zakaj se ne ustvari pogojev, da bi zdravniki, ki prihajajo iz javnega zdravstvenega sistema, tam tudi opravili več storitev, se je spraševal Jani Möderndorfer (LMŠ). Bojana Muršič (SD) pa se je opozorila, da trenutno sploh nimamo uradnih podatkov o čakalnih vrsta.
Poslanske skupine SD, LMŠ in SAB so predlagale dopolnilo, s katerim bi sicer prijavo na razpisu omogočili tudi zasebnikom, a bi imeli prednost javni zdravstveni zavodi, nato zasebni zdravstveni izvajalci s koncesijo ter šele na koncu zasebniki.
Kot je pojasnil Robert Pavšič (LMŠ), zasebniki storitev ne bi smeri opraviti z zaposlenimi, ki imajo sklenjeno pogodbo za poln delovni čas z javnim zdravstvenim zavodom. Dolžni pa bi bili tudi v celoti povrniti vse stroške zdravstvenih storitev, če bi bile te potrebne za odpravo morebitnih posledic njihovih storitev.
V Levici pa bi celotno poglavje glede nacionalnega razpisa črtali. Prav tako so predlagali črtanje člena, ki predvideva podaljšanje prehodnega obdobja pri uveljavitvi instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti do decembra 2025. Miha Kordiš (Levica) je izpostavil, da mora biti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti pri izvajalcu zaposlen, imeti pa mora ustrezno poklicno kvalifikacijo, veljavno licenco in najmanj pet let delovnih izkušenj v zdravstveni dejavnosti.
Ob tem je ocenil, da se prehodno obdobje podaljšuje le zato, da bo »lahko čisto vsak s. p., čisto vsak mazač dobil svojo tranšo javnih sredstev«. Predsednica odbora za zdravstvo Anja Bah Žibert (SDS) ga je zaradi teh besed prekinila, ga opozorila, da tak način govora o zdravnikih kot o mazačih ni primeren in ne sodi v DZ, ter mu izrekla opomin. Kordiš je temu ugovarjal in navedel tudi nekaj kritik. »Vsakemu, ki se vam postavi po robu, jemljete besedo,« je med drugim dejal.
Bah Žibertova mu je v nadaljevanju izrekla še dva opomina ter odvzela besedo. »Kljub temu, da sem vas opomnila, ste nadaljevali in žalil tudi mene,« je dejala. Njeno odločitev pa je z glasovanjem potrdil tudi odbor. »Izvajanje, da so zdravniki mazači, je skrajno neprimerno,« je poudarila Iva Dimic (NSi). Alenka Jeraj (SDS) je izpostavila, da ima vsak zdravnik v državi licenco, ki jo je dobil s strani ministrstva, tudi če je zasebnik. Medtem pa je Möderndorfer napovedal ugovor na kolegiju predsednika DZ.
Na odboru sicer nobeno o predlaganih dopolnil ni bilo deležno večinske podpore. V razpravi so večinoma sodelovali le opozicijski poslanci. Je pa Mojca Žnidarič (SMC) pojasnila, da so se v koaliciji poenotili o nekaterih dopolnilih, ki pa jih bodo vložili za obravnavo na seji matičnega odbora za delo; ta je sicer že začel sejo. Tako je napovedala dopolnilo, s katerim bi prehodno obdobje pri uveljavitvi instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti podaljšali največ za dve in ne pet let.
Prav tako so se po njenih besedah poenotili o črtanju člena, ki predvideva podaljšanje roka za uveljavitev omejitve za delo zdravnikov iz javnih zavodov pri drugih izvajalcih (največ osem ur tedensko) s 1. januarja 2021 na 1. januar 2022. Kot je poudarila Žnidaričeva, so se na njihovo pobudo z ministrstvo za zdravje in koalicijskim partnerji dogovorili, da ne bo nobenega podaljšanja, kar pomeni, da bomo lahko kadre zadržali v javnih zdravstvenih zavodih.
