Čez vikend je bilo opravljenih veliko testiranj, posebej v soboto, posledično pa je bilo veliko potrjenih okužb. Kljub temu da se število bolnikov, ki zaradi okužbe s covid-19 potrebujejo bolnišnično oskrbo na dnevni ravni v povprečju poveča za 7–9 bolnikov na dan, so bolnišnice doslej pokazale, da so dovolj odzivne in prožne. Kljub naraščanju potreb po posteljah, so uspeli v bolnišnicah zagotoviti dodatne, zadostne kapacitete za sprejem bolnikov. V teku so prilagoditve infekcijske klinike v Ljubljani. O tem bo danes ob 15. uri govorila dr. Bojana Beovič. Nedeljski obseg testiranj je bil sicer manjši, podatki kažejo 1404 testiranj in 169 potrjenih novih okužb, kar je 12-odstotkov vseh testiranj. Včeraj je bilo hospitaliziranih 149 oseb, 26 jih je potrebovalo intenzivno nego, dve sta umrli. Dnevna incidenčna stopnja na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh znaša 164,65, vendar ta, kot je dejal Jelko Kacin, ni odločilna za sprejem novih ukrepov.
Vladni govorec je nato besedo predal dr. Mateji Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana. Povedala je, da je bilo danes zjutraj na navadnih oddelkih infekcijske klinike 42 ljudi, 12 na intenzivni negi, 10 od teh jih je bilo mehansko ventiliranih. Med hospitaliziranimi bolniki na intenzivni negi je nekaj mlajših bolnikov brez pridruženih bolezni. Najmlajši bolnik je star 44 let. »Teh bolnikov je sicer manj kot starejših, vseeno pa se moramo zavedati, da se lahko tudi pri mlajših in sicer zdravih ljudeh lahko razvijejo zelo hude oblike bolezni,« je pojasnila Logar.
Načrtuje se odprtje novih covid oddelkov
»Na navadnih oddelkih imamo trenutno nekje štiri proste postelje, pričakuje se sicer nekaj odpustov, a je število postelj glede na trend sprejemov nizko. Intenzivna enota ima trenutno zmožnost sprejeti še dva bolnika na lokaciji, kjer smo. Potem bo treba odpreti dodatno lokacijo, kar pa je problematično, ker vemo, da potrebujemo postelje in opremo ter seveda ljudi, torej negovalno osebje in zdravnike, ki znajo delati z ljudmi na intenzivni enoti.« Trenutno potekajo pogovori o odprtju novih oddelkov, nov oddelek se bo verjetno odprl na ortopedski kliniki, ki je kot covid oddelek deloval že v spomladanskih mesecih. Prav tako se razmišlja o dodatnem oddelku v Bolnici Petra Držaja.
Na novinarsko vprašanje, kakšna je razlika v oskrbi med osebo obolelo z gripo in novim koronavirusom, je Logar dejala: »Odvisno je seveda, kako bolna je ta oseba. Ko enkrat oseba potrebuje zdravljenje na intenzivni enoti, potem ni več razlike glede na to, ali imamo pljučnico ali covid-19. Nekako si morate predstavljati, da bolnik, ki je na intenzivni enoti, je pravzaprav v umetni komi, se pravi, da potrebuje kompletno oskrbo. To pomeni, da za bolnika tekom dneva skrbita vsaj dve medicinski sestri, zdravnikov manj, imajo pa zdravniki tudi druge bolnike. Takšnega bolnika je potrebno vsaki dve uri obrniti, skrbeti za njegove vitalne znake, hranjenje. To število ljudi je za bolnika torej nekje šest do osem medicinskih sester dnevno, ter na tri bolnike na intenzivni enoti vsaj en zdravnik.«
Skupinske vadbe
Kacin je kasneje še pojasnil, po kakšnem ključu se bo zapiralo fitnese, lokale in druge organizirane dejavnosti. »Odločitve se bodo sprejemale na predlog svetovalne skupine ob oceni epidemiološke situacije in ocen, kaj nas lahko čaka v naslednjih dneh. Kot veste potrebujemo daljšo časovno obdobje, da ocenimo, ali so nekateri ukrepi, ki že veljajo dejansko učinkoviti. To prehodno obdobje lahko zelo dolgo in v tem obdobju moramo zamejiti širjenje v tistih dejavnostih, kjer je verjetnost širitve okužb največja. Ena od teh so tudi rekreacije. Jaz ne trdim, da bodo vsi fitnesi zaprti, morda bo namreč dovoljena individualna vadba,« je dejal vladni govorec in dodal: »Glede na to, da tudi sam poznam osebe, ki so v karanteni, ker se je v njihovi skupini pojavil nekdo, ki je pozitiven. To so vse zadeve, zaradi katerih se moramo resno vprašati, ali je v tem trenutku, ko vreme to še dopušča, morda vendarle primernejša individualna in ne kolektivna vadba.«
Beležimo porast okužb v Osrednjeslovenski statistični regiji. pic.twitter.com/sMm3Rlvfcf
— Jelko Kacin – govorec Vlade RS za Covid19 (@GovorecCOVID19) October 12, 2020
Z novim koronavirusom okužena prva med zdravniki Čebašek-Travnikova
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenija Zdenka Čebašek-Travnik je okužena z novim koronavirusom, so zapisali na spletni strani zbornice. Okužen je tudi njen soprog, najverjetneje je izvor na ortopedski kliniki, kjer je zaposlen. Na zbornici so poudarili, da sta se oba držala priporočil proti prenosu virusa tako v službi kot v javnih prostorih.
Čebašek-Travnik je v petek izvedela, da sta oba s soprogom pozitivna na testu za okužbo z novim koronavirusom. Na testiranje sta bila napotena dan prej, ko je soprog zaznal slabo počutje. Predsednica je ta dan zapustila zbornico malo po 12. uri in je v petek delala od doma, saj je ostala v samoizolaciji že ob čakanju na rezultat. Po potrditvi okužbe je Čebašek-Travnikova o tem obvestila vse vodje zborničnih oddelkov, ti pa naprej vse zaposlene. Posredovala je tudi vsa dostopna navodila oziroma priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kako ravnati v primeru, če bi pri sebi opazili znake okužbe.
Podpredsednik zbornice Dean Klančič je med vikendom opravil telefonske pogovore z vsemi vodji oddelkov in služb. Doslej nihče od zaposlenih ni imel znakov okužbe. Ker ima večina zaposlenih možnost za delo od doma, se bo temu prilagodilo dejavnost zbornice, navajajo na zbornici.
Kustečevo skrbijo okužbe med zaposlenimi v osnovnih šolah in dijaki srednjih šol
Delež okuženih na področju vzgoje in izobraževanja je trenutno 0,06-odstoten, posledično je v karanteni 0,9 odstotka zaposlenih in otrok, je danes povedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec. Skrbi jo zlasti povečevanje okužb med zaposlenimi v osnovnih šolah in med dijaki srednjih šol, zato je pozvala k preventivnemu ravnanju.
Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Kustečeve se zelo viša zlasti delež okuženih zaposlenih v osnovnih šolah, ne pa tudi delež zaposlenih v vrtcih in srednjih šolah. Izjemno se viša delež okuženih med srednješolci, ne pa tudi delež med osnovnošolci in otroki v vrtcu, ki ostaja »relativno nizek in stabilen«. »Tako imamo zelo pestro sliko stanja, ki nima skupnega imenovalca,« je dejala.
Kljub naraščanju okužb ministrica zagotavlja, da vrtci, šole in fakultete ostajajo odprti in da tako bo, dokler bodo to omogočale epidemiološke razmere.
Če bi se stanje z okužbami zelo poslabšalo in bi bilo treba stopnjevati ukrepe, bi to za področje vzgoje in izobraževanja po njenih besedah pomenilo, da bi bilo treba najprej zapirati srednje šole in fakultete. »Tega si iskreno ne želimo, hkrati pa se zavedamo, da je to odvisno zgolj od nas samih,« je dejala.
Če bi se število okužb v šolah dramatično povečalo, bi jih lahko po besedah ministrice po potrebi zaprli, tudi še preden bi za državo začel veljati t. i. rdeči scenarij: »A ta trenutek smo daleč od tega.«
»Iskreno upam, da vzdržimo do počitnic in da vsi skupaj damo vse od sebe. Bolje je, da ostanemo kakšen dan doma, kot da tvegamo, da bi se okužili ali prenašati bolezen,« je dejala Kustečeva.
