Mehiški senat je ta nenavadni in za mnoge sporni pristop minuli četrtek odobril s 65 glasovi za in 49 proti. Referendum so podprli senatorji iz vladajoče stranke Gibanje za nacionalni preporod (Morena) in strankini zavezniki, proti pa so bile desnosredinske stranke, kot so Nacionalna akcija (PAN), Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) in Demokratična revolucija (PRD), iz katerih izhaja pet nekdanjih predsednikov, na katere cilja referendumsko vprašanje. Vrhovno sodišče, ki ima v Mehiki tudi vlogo ustavnega sodišča, je še pred glasovanjem v senatu razsodilo, da referendum ni protiustaven, je pa v predlaganem referendumskem vprašanju odstranilo imena nekdanjih predsednikov.

V Mehiki pripada vsem izvoljenim ali imenovanim državnim funkcionarjem, tako kot poslancem, guvernerjem zveznih enot in predsedniku države, imuniteta oziroma ustavna zaščita pred pregonom za dejanja v času opravljanja funkcije. Korupcija, ki je eden glavnih problemov Mehike, sega od vrha oblasti do nižjih vodstvenih struktur. Spisek zajema okoli 2000 oseb, ki so osumljene tudi sodelovanja z organiziranim kriminalom oziroma karteli, podkupovanje pa sega v sam vrh, kjer ima predsednik države v svojih rokah veliko oblasti. Vodje narkokartelov zato pravijo: »Komu so potrebni angeli, če imaš boga.« Mehiški pisatelj Ioan Grillo, ki se posveča pisanju o mehiški korupciji, pa ugotavlja: »Ko so zgornji bogovi skorumpirani, so posledice uničujoče.«

Lopez Obrador je po prevzemu predsedniškega položaja pred skoraj dvema letoma pozval parlament k razveljavitvi tako obširne imunitete, kar je bilo postopoma tudi sprejeto. Nazadnje so 3. septembra letos sprejeli še reformo ustave, ki omogoča, da lahko preiskujejo in sodijo tudi predsedniku države, a pod pogojem, da to odobri senat. Reforma še ni pravnomočna, zato je predsednik Lopez Obrador skupaj z več kot dvema milijonoma zbranih podpisov njegove stranke podal 15. septembra letos predlog za referendum. K tej odločitvi so prispevale izjave Emilia Lozoye, nekdanjega direktorja mehiške državne naftne družbe Pemex. Lozoya se je znašel v sodnih mlinih zaradi prejemanja podkupnine od brazilskega gradbenega podjetja Odebrecht v višini šest milijonov dolarjev v zameno, da temu podjetju zagotovi prednost pri raznih mehiških državnih projektih.

Sumi o sodelovanju z mamilarskimi karteli

Lozoya pravi, da je ta denar prevzel na ukaz nekdanjega mehiškega predsednika Enriqueja Pene Nieta (2012–2018) in ga izročil njegovi stranki PRI ter da je takrat v zvezni vladi obstajala obsežna korupcijska shema. Po njegovih izjavah je tudi predhodni predsednik države Felipe Calderon (2006–2012) iz stranke PAN zaračunal Odebrechtu podkupnine za vse dodeljene projekte. Calderonu, ki je v boju proti organiziranemu kriminalu poslal na ulice vojsko in sprožil krvavo obračunavanje med narkokarteli, očitajo še, da je sodeloval z mamilarskim kartelom iz Sinaloe, ki je svoje lovke razpredel po vsej državi prav s pomočjo vojske. Lani je ameriško pravosodje obtožilo Calderonovega notranjega ministra Genara Garcio Luno zaradi njegovega članstva v kartelu iz Sinaloe, zdaj je za rešetkami v New Yorku.

Sumi o sodelovanju z mamilarskimi karteli, korupciji in nezakonitem bogatenju ter drugih zločinih se nanašajo tudi na preostale tri nekdanje predsednike, to so Vicente Fox Carlos Salinas iz stranke PAN (2000–2006), Ernesto Zedillo (1994–2000) in Carlos Salinas (1988–1994), oba iz stranke PRI. Z njihovim preiskovanjem se po javnomnenjskih raziskavah strinja 78,1 odstotka Mehičanov. Lopez Obrador računa na izvedbo referenduma junija 2021.