Enajstmilijonski Azerbajdžan in trimilijonska Armenija drug drugega obtožujeta kršenja premirja, ki bi moralo začeti veljati v soboto opoldne. Tudi francoska novinarska agencija AFP je poročala o novih eksplozijah v soboto malo pred polnočjo v Stepanakertu, ki je s 50.000 prebivalci glavno mesto Gorskega Karabaha.
Gorski Karabah je za petino Slovenije veliko območje, zaradi katerega se je ta vojna, ki je doslej zahtevala že več kot 400 smrtnih žrtev in 70.000 beguncev, začela pred dvema tednoma, potem ko ga imajo že od razpada ZSSR in krvave vojne v letih 1988–1994 v svojih rokah Armenci, mednarodnopravno pa pripada Azerbajdžanu. V petek pozno ponoči pa sta se zunanja ministra obeh nekdanjih sovjetskih republik v Moskvi dogovorila o začasnem premirju. Ena največjih kršitev premirja se je zgodila v drugem največjem azerbajdžanskem mestu Gandža, v katerem je včeraj zgodaj zjutraj armenska raketa porušila stanovanjski blok in pri tem ubila sedem ljudi, 33 je bilo ranjenih. V Erevanu to novico zavračajo kot »absolutno laž«, Azerbajdžance pa med drugim obtožujejo, da so v času premirja namerno uničili znamenito katedralo v Stepanakertu. Situacija v Stepanakertu, ki je po dveh tednih silovitih bombardiranj, granatiranj in raketiranj v veliki meri porušen ter brez otrok (ti so v Erevanu), naj bi se v nedeljo umirila. »Včeraj smo vsi lahko ugotavljali, da premirja ni. A zdi se, da je od danes zjutraj bolj mirno,« je v Stepanakertu novinarjem dejal voditelj Armencev iz Gorskega Karabaha.
V Erevanu svarijo pred novim genocidom
Sporazum o začasnem premirju je bil dosežen v Moskvi, in sicer po desetih urah pogajanj med obema zunanjima ministroma ob posredovanju ruskega kolega Sergeja Lavrova. Po podpisu sporazuma je novinarjem spregovoril samo Lavrov: »Cilj premirja je izmenjava vojnih ujetnikov, drugih oseb in pobitih s posredovanjem in po kriterijih Rdečega križa.« Ni pa povedal, koliko časa bo trajalo premirje in kako ga bodo nadzirali. Sicer naj bi po nekaj dneh premirja priskrbeli civilistom humanitarno pomoč. Lavrov je še poudaril, da sta se Azerbajdžan in Armenija zavezala k pogajanjem. Sicer azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev pravi, da je to premirje zadnja priložnost za mirno rešitev konflikta. Očitno se hoče zlepa ali zgrda polastiti »azerbajdžanskega ozemlja«. Toda v Erevanu imajo Gorski Karabah za svojo zemljo in svarijo pred »novim genocidom«.
Rusija, ki ima dobre odnose tako z Armenijo kot z Azerbajdžanom, je tako po trinajstih dneh vojne vendarle dosegla, da je prišlo do pogajanj in premirja. Nekateri analitiki so prepričani, da je ta vojna presenetila Kremelj, ki hoče zdaj igrati vlogo arbitra. Druga skupina analitikov pa meni, da je ruski predsednik Vladimir Putin Alijevu tako dolgo dovolil ofenzivo, ker ni naklonjen armenskemu premierju Nikoli Pašinjanu, ki ga je leta 2018 na oblast pripeljal upor množic, povrhu pa je še izgnal ruske svetovalce, podrejene Kremlju. Vsekakor se je Azerbajdžan, ki že dolgo veliko zasluži z nafto in zemeljskim plinom, v zadnjem desetletju, predvsem z ruskim orožjem, zelo dobro pripravil na sedanji spopad.
