Kdor je doživel testni postopek za novi koronavirus, ve, kako neprijeten je. Zdravstveni delavec ti v nosno votlino potisne dolgo tanko palčko in z njo vzame bris. Ker je ni enostavno spraviti tako globoko skozi nosno žrelo, lahko vzorec odvzame le usposobljeno medicinsko osebje.
Avstrijci in Kanadčani medtem že izvajajo testiranje, ki izboljša in poenostavi izkušnjo ter hkrati razbremeni zdravstveni sistem. Vse, kar je treba testirancu postoriti, je minuto grgrati solno raztopino, jo žvrkljati po ustni votlini in jo nato izpljuniti v sterilen plastični lonček. To je vse.
V Avstriji so inovativni PCR-test z grgranjem, ki ga je razvila Klinika Donaustadt, najprej preizkusili pri brezplačnem testiranju povratnikov s Hrvaškega avgusta letos. Ker se je izkazal za učinkovitega, zanesljivega in hitrega, ga v sodelovanju s šolskim ministrstvom zdaj uporabljajo za odkrivanje okužb na dunajskih šolah. Na terenu so štiri mobilne ekipe zdravstvenih delavcev. Rezultati so znani najkasneje v 24 urah. Na tak način zmorejo opraviti do 300 testov na dan.
Test na dom pripelje kolesarski dostavljalec hrane
Ko bodo zdravstvene službe dale zeleno luč, za odvzem vzorcev ne bo več potrebno medicinsko osebje, ampak bodo testiranja izvajale šole same. Potreben testni pribor bo v kratkem na voljo tudi vsem meščanom Dunaja, ki jim je bila odrejena karantena. Na domači naslov jim ga bo pripeljal kolesarski dostavljalec hrane podjetja Veloce, ki bo tudi prevzel vzorec in ga urno dostavil v laboratorij.
Na Dunaju je na terenu še cluster-buster-bus. Modri kombi je opremljen s sodobno napravo za hitro testiranje, ki so jo prav tako razvili na dunajski kliniki in s katero zmorejo v eni uri opraviti 48 testov z grgranjem. »Velik izziv pri boju zoper novi koronavirus je prav bitka s časom,« opozarja dunajski mestni svetnik Peter Hacker. »Hitri rezultati so pomemben dejavnik pri zaščiti naših otrok, staršev in učiteljev.« Lothar Mayerhofer, strokovni direktor Klinike Donaustadt, je za avstrijski časnik Kurier povedal: »Prednost inovativnega postopka je tudi v tem, da je testni pribor poceni in prosto dostopen na trgu.« S kombijem izvajajo testiranja na šolah, v prihodnosti načrtujejo tudi obiske podjetij. Vsakemu s pozitivnim izidom iz previdnostnih razlogov opravijo še »klasični« PCR-test s palčko.
Primerljiv postopek testiranja z grgranjem so septembra uvedli tudi v kanadski zvezni deželi Britanska Kolumbija. Dokler ne bodo povečali zmogljivosti, bo na voljo samo za testiranje kanadskih šoloobveznih otrok.
Na ministrstvu za zdravje brez odgovorov
Za zagotavljanje zanesljivosti testa z grgranjem je ključno, da oseba pred tem ne je, ne pije, ne žveči žvečilnega, tudi predhodno ščetkanje zob utegne kontaminirati vzorec. Zaradi teh dejavnikov je njegova zanesljivost omejena, je za nemško revijo Der Spiegel razložil hamburški virolog Jonas Schmidt Chanasit z Inštituta Bernharda Nochta. »Ampak to je sprejemljivo,« je prepričan. »Ključno je najti nalezljive bolnike, ne pa vseh okuženih. In test je dovolj natančen za to.«
Ali Slovenija namerava slediti tej dobri praksi in uvesti test z grgranjem, je Dnevnik poizvedoval na ministrstvu za zdravje. So pristojni navezali stike z avstrijskimi kolegi, mestom Dunaj in tamkajšnjo kliniko, ki ga je razvila? Če ga namerava nabaviti, kdaj in katere skupine bi testirala z grgranjem?
Iz prejeta odgovora je mogoče razbrati, da se uslužbenci ministrstva za zdravje ne ukvarjajo s tovrstnimi strokovnimi strateškimi vprašanji. »Obrnite se na dr. Miroslava Petrovca, direktorja Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki pri strokovni skupini ministrstva pokriva področje testiranja,« so nam sporočili. Vendar tudi Petrovec na Dnevnikova vprašanja ni odgovoril.
