Varoša je na vzhodu Cipra južna četrt pristaniškega mesta Famagusta in je bila pred delitvijo otoka leta 1974 glavno letovišče na Cipru, polno luksuznih hotelov s peščeno plažo in čistim morjem, kamor so prihajali tudi takšni gostje, kot so Elizabeth Taylor, Richard Burton, Raquel Welch in Brigitte Bardot. Že sama Famagusta je zaradi genovske, beneške, osmanske in britanske arhitekture za turiste zelo privlačna. Tik preden je leta 1974 turška vojska zasedla severni del otoka, so turisti in prebivalci Varoše, večinoma Grki, v strahu pred pokolom zbežali na ozemlje, ki je tedaj postalo grško. Turška vojska je Varošo razglasila za militarizirano območje, medtem ko je Famagusta postala pomembno kulturno in univerzitetno središče ciprskih Turkov.
Varoša je torej za ciprske Grke izgubljeni raj, za ciprske Turke in Turčijo pa je veljala kot glavni adut v pogajanjih s ciprskimi Grki in Grčijo. Menda so jo imeli v Ankari dolgo časa kot zastavek za pogajanja s ciprskimi Grki glede črpanja zemeljskega plina in nafte v ciprskih vodah. Do Varoše, ki je obdana z visoko bodečo žico in stražnimi stolpi, imajo tako od leta 1974 dostop samo turški vojaki. Nekateri hoteli so danes počitniški domovi turških oficirjev. Velika večina hiš, nekdanjih trgovin, lokalov, cerkva in drugih poslopij, v katerih so se naselili kače in zajci, pa žalostno propada ob ulicah, poraslih s travo. Varoša je tako mesto duhov.
Krivda grških polkovnikov
Spomnimo, da je do leta 1974 Ciper pod znamenitim »rdečim« nadškofom Makariosom, ki je, čeprav ciprski Grk, lepo skrbel tudi za turško manjšino, obstajal kot enotna država. Toda 15. julija 1974 je protikomunistična diktatura polkovnikov v Grčiji organizirala državni udar na Cipru in odstavila predsednika Makariosa, da bi otok združila z Grčijo. Kot odgovor na to je turška vojska 20. julija zasedla severni del otoka, tudi Famagusto z Varošo. A čeprav je v Grčiji vojaška hunta kmalu zatem padla in se je v Ciper še leta 1974 na oblast vrnil Makarios, se turška vojska ni več hotela umakniti. Zasedla je dobro tretjino otoka, s katere je zbežalo 180.000 ciprskih Grkov in kamor je pribežalo 50.000 ciprskih Turkov. Ti selitvi sta spominjali na preseljevanje več kot milijon Grkov in pol milijona Turkov po prvi svetovni vojni.
Republika Ciper, ki jo priznavajo vse države razen Turčije in ki je od leta 2004 članica EU, tako de facto obsega sedanji grški del otoka, Turško republiko Severni Ciper pa priznava samo Turčija. Več poskusov, da bi spet združili otok, je spodletelo. Vedno pa je na pogajanjih o združitvi, ki potekajo pod okriljem ZN, glavna zahteva ciprskih Grkov, da bi v njihovo federalno enoto spadala tudi Varoša. Ciprski Grki se bojijo, da bo nepredvidljivi Erdogan počasi priključil turški del otoka Turčiji, s čimer bo zabetoniral sedanjo delitev Cipra. Pri tem bi bili najbolj prizadeti številni ciprski Grki (tudi tisti iz Varoše) in ciprski Turki, ki so pred 46 leti izgubili dom.
Tako ni bilo presenetljivo veliko ogorčenje ciprskih Grkov, zlasti tiste tretjine, ki je pred 46 leti izgubila domove, pred nekaj dnevi, ko je Ersin Tatar, premier samooklicane vlade ciprskih Turkov, na novinarski konferenci v Ankari izjavil, da bodo plažo v Varoši odprli za javnost ta konec tedna. Pred novinarji se je pojavil skupaj s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki ga je pri tem načrtu o zaslužku s pomočjo oživitve turizma v Varoši podprl. Nasprotniki Erdogana v tem vidijo še en njegov korak v njegovih prizadevanjih k obnovitvi velikega osmanskega imperija.
»Če bo Turčija uresničila svoje načrte glede Varoše, bo tako svet postavila pred izvršeno dejstvo, s čimer ne bo več mogoče rešiti ciprskega vprašanja, k čemur težijo resolucije varnostnega sveta ZN,« je v svojem sporočilu za članice EU zapisala ciprska vlada.
