Bolj natančnega števila zaradi takratnega stanja informatike v svetu Svetovni zdravstveni organizaciji ni uspelo ugotoviti. Zaradi navedenih številk pandemija španske gripe velja za eno največjih katastrof v zgodovini človeštva. V Evropi naj bi umrlo dva milijona ljudi, precej žrtev je bilo tudi na Slovenskem. Samo jeseni leta 1918 so v ljubljanski kotlini našteli 414 mrtvih. Ker je bil odstotek obolelih med šolarji izredno visok, v nekaterih ljubljanskih šolah je zbolelo tudi do 75 odstotkov šolarjev, so oblasti šole za dalj časa zaprle. Naglo širitev te pandemije se pripisuje vojnemu stanju, neprimerni hrani in težkim življenjskim razmeram, zaradi katerih je bilo težko zagotoviti ustrezne preventivne in higienske ukrepe. Tako so se množično pojavljale tudi nekatere druge smrtonosne bolezni, kot so griža, pljučnica in ponekod tudi kolera.

Španska bolezen.

Ni še dolgo tega, kar se je v Evropi pojavila nova bolezen, neke vrste hripa ali huda influenca, ki je ponekod nastopila mileje drugod huje, da, zahtevala je celo smrtnih žrtev. Na Španskem, kjer so jo zasledili najprej, menda ni storila zlega, dosti huje se je razpasla v Švici in Italiji, kjer jih je dosti za to boleznijo celo umrlo, hudo razsaja na Švedskem, našla je pa pot tudi k nam. Tako n. pr. znaša število obolelih v Budapešti okoli 100.000, od katerih marsikateri umre. Bolezen se pa še širi, zlasti med mladino. Iz Voitsberga na Štajerskem poročajo, da je tamkaj obolelo okoli 130 delavcev in da so zato morali začasno opustiti nočno delo. Septembra je število smrtnih slučajev naraslo na 46. Tudi na Kranjsko je bila zanesena ta nova bolezen in je razširjena tudi v Ljubljani, zlasti med šolsko mladino, tako da so nekaj šol, med njimi menda tudi pripravnico morali zapreti. Upajmo, da se španska bolezen pri nas ne pojavi v tako hudi obliki, kakor marsikje drugod.

Slovenski narod, 30. septembra 1918

Španska bolezen v zavodih sv. Stanislava

se je strašno razširila. Kakor poročamo na drugem mestu, je danes zjutraj umrl g. profesor Rebol. Težko bolan leži prefekt Selan, ekonom Markež in prof. prefekt g. Pečkaj. Oboleli so nadalje gg. Pengov. Dijakov je obolelo 108. Štirje so že umrli. Usmiljenke in uslužbenci so večinoma bolni, tako da ni skoro nikogar za postrežbo.

V železniško ministrstvo prihajajo neprestano poročila, da se vedno bolj množi španska bolezen med železniškimi uslužbenci. (…) Občutno pomanjkanje lokomotiv in premoga in zelo številno obolenje železniških uslužbencev je železniške uprave prisililo, da bodo v najkrajšem času znatno omejile promet brzovlakov in osebnih vlakov. (…)

Slovenec, 11. oktobra 1918

Recept za »novo« bolezen.

Prijatelj lista nam piše: 1. Čaj od kamelic, kolikor mogoče vroč, večkrat čez dan, eno malo skodelico še zvečer v postelji. 2. Zvečer naloži kamelice, kolikor mogoče vroče in zavite v ruto, črez pas, da se prehlajeni deli droba segrejejo. 3. Črez dan na vsakih 10 do 15 minut mrzle obkladke črez pas, pazi obenem, da je bolnik dobro odet. Ženske ob gotovih dnevih naj dobe mlačne, ker bi jim mrzli obkladki škodovali; če so zdrave, dobe istotako mrzle obkladke. 4. Umij bolnika na vsaki dve uri z mrzlo vodo po gorenjem životu. Za ženske vide sub 3. 5. Bolnika ne sili z jedmi! – Na ta način smo pri nas vse bolnike kaj hitro v 3. do 7. dnevih postavili na noge! Po moji sodbi je vnet želodec, od vnetja huda vročica, ki sili v glavo, in bolnik bljuje več ali manj. Obkladkov ne devaj na čelo, ampak vedno črez pas. Pri neki deklici je vročina popustila že črez dve uri na veliko veselje staršev, ki so že mislili, da je izgubljena. Neki fant je imel grozno vročino, gotovo črez 40 do 42 stopinj, zdaj že dela in je ves vesel, ker je že bil pričakoval smrti. Naštel bi še več slučajev. Sredstvo je preizkušeno, torej – stori tudi ti tako!

Slovenec, 12. oktobra 1918

Zdravil manjka.

Nevarno širjenje nove (Španske) bolezni nas je šele opozorilo na to, kako zelo nam manjka vseh zdravil. Manjka nam najpoglavitnejših zdravil za mrzlico, oziroma vročico in žal nimamo niti nadomestil, posebno, ker jih je toliko treba za novo bolezen. (…) Nihče se ni brigal za opomine lekarnarjev, prizadeti so pričeli zdravila skrivati, začela se je tihotapska trgovina z zdravili v Ukrajino itd. Nimamo pravih pripomočkov za želodčne in črevesne bolezni, manjka nam najvažnejših lekov proti boleznim srca ter za odvračanje jetike. Sedaj je zmanjkalo celo steklenic za zdravila, ker nimajo steklarnice premoga in ne delavcev. Neverjetno je, da n. pr. dunajski gostilničarji dobivajo po 8 kg sladkorja na mesec, lekarnarji, ki sladkorja potrebujejo za izdelovanje zdravil tako nujno, pa ostajajo na cedilu… Največ zdravil smo dobivali iz Nemčije. In če nam še ta odpove?…

Slovenski narod, 13. oktobra 1918

Španska bolezen

se je razpasla po Kranjskem z vso močjo. Po nekaterih krajih je bolnih na stotine ljudi, cele družine leže in tudi smrtne žrtve zahteva. V Ljubljani je umrlo 11. t. m. 11 ljudi radi bolezni; zelo divja, kakor nam poročajo, v Št. Vidu nad Ljubljano in na Vrhniki, pa tudi iz drugih krajev se čujejo tožbe. Ljubljanske šole so še nadalje zaprte in sicer do 3. novembra. Nič manj ne divja španska bolezen po drugih avstrijskih krajih. Posebno hudo je po mestih kakor v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Budimpešti. Časopisi poročajo, da se je posrečilo nekemu zdravniku v Budimpešti odkriti bacil španske bolezni, kateri se prenaša od človeka do človeka. Iznašel je tudi zdravilo, katero se vbrizga potom cepljenja v bolnika. Menda je dosegel s tem velike uspehe. Če to ni kaka židovska špekulacija. (…)

Domoljub, 17. oktobra 1918

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib