Druge tuje varnostne službe so število plačancev v armensko-azerbajdžanski vojni postavljale mnogo višje, tudi do številke tisoč. Med njimi je 23-letni Mustafa Halid (ime so spremenili novinarji Guardiana, s katerimi je govoril) iz Idliba v Siriji. Sredi septembra so borcu v proturških enotah v Idlibu ponudili slabih tisoč evrov zaslužka mesečno, če bi bil pripravljen zamenjati bojišče sirske državljanske vojne za Gorski Karabah. Sprejel je povabilo, čeprav ni vedel, v kaj se podaja. O Gorskem Karabahu je vedel samo to, da tam občasno potekajo spopadi med dvema državama. Odhod na drugo bojišče ga je zanimal zgolj zaradi zaslužka. Tako si je namreč hotel izboljšati svoje življenje v Siriji. To ni bila njegova prva »misija« v tujini. Pred časom je že na libijski fronti, kot varnostnik tjakaj poslanega pomembnega sirskega poveljnika, poskušal zaslužiti za boljše življenje. Tako kot se je Recep Tayyip Erdogan vpletel v vojno v Siriji in pozneje še v Libiji, je zdaj s pošiljanjem plačancev postal aktiven tudi v Gorskem Karabahu. Okoli 1000 plačancev iz Sirije so najprej prepeljali v vojaško bazo v Gaziantep, od tam pa so z vojaškimi transportnimi letali preko Istanbula poleteli v Azerbajdžan. Armenske oblasti so predstavile tudi zvočne posnetke, na katerih je slišati, kako plačanci sprejemajo ukaze, obstoj plačancev na drugi strani frontne linije pa zanikajo. Po podatkih sirskega urada za človekove pravice je bilo v Karabahu sicer ubitih že več kot 70 plačancev.