S 1. decembrom 2021 bomo uvedli elektronske vinjete, je znova napovedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Ker z njihovo uvedbo ne bo več stroškov tiskanja in distribucije, pa tudi ne prodaje na prodajnih mestih, kot jo poznamo danes, obstaja nekaj manevrskega prostora za pocenitev letne vinjete, je priznal, toda o ceni še ni želel govoriti. »O tem odloča vlada,« je odvrnil. Gotovo pa bodo veljale eno leto od dneva nakupa, je dodal.
Elektronske vinjete sicer ne smemo enačiti z elektronskim cestninjenjem, ki velja za tovorna vozila. Medtem ko sistem elektronskega cestninjenja obračuna cestnino glede na prevožene kilometre, e-vinjeta ne bo nič drugega kot vinjeta v elektronski obliki, vozniki bomo za uporabo avtocest in hitrih cest še vedno plačevali pavšal v obliki cene letne ali mesečne vinjete, ne glede na prevožene kilometre.
Pospešek na tretji razvojni osi
Uvedba e-vinjete je sicer le eden od projektov, na katere se ta čas osredotoča Vrtovec; že prihodnji teden bodo delavci konzorcija družb Kolektor, CGP in VOC Celje zakopali prvo lopato na severnem delu tretje razvojne osi, to je na odseku Gaberke. Ta odsek je sicer relativno kratek in pravzaprav ni del glavne trase tretje razvojne osi, temveč le priključek in povezava do območja, kjer bodo med gradnjo odlagali odvečni material, a vendarle predstavlja pomemben mejnik v že desetletja pričakovani gradnji tretje razvojne osi. »To bo velik dogodek za Koroško,« je poudaril Vrtovec ter dodal, da vlada s tem dokazuje, da skladen regionalni razvoj in decentralizacija zanjo nista le besede. Postopki načrtovanja in projektiranja te hitre ceste sicer trajajo že desetletja, prvi odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem je bil v prostor umeščen leta 2013.
Družba za avtoceste (Dars) sočasno z razpisom išče tudi izvajalca, ki bi gradil odsek Jenina od priključka Velenje jug do Slovenj Gradca, ki je ocenjen na približno 30 milijonov evrov (brez DDV).
Stvari se počasi premikajo tudi na južnem, belokranjskem delu načrtovane hitre ceste; kmalu bodo začeli umeščati v prostor tako imenovani belokranjski ipsilon, cesto od Gorjancev proti Metliki in Črnomlju. »Pravkar je na vladi resolucija, po kateri bo Dars tisti, ki bo skrbel za umeščanje te hitre ceste. To doslej ni bilo urejeno,« je dejal Vrtovec. Kmalu bodo začeli projektirati tudi predor Gorjanci.
Pa osrednji del?
»Tretja razvojna os tako na Koroškem kot v Beli krajini ne sme biti slepa ulica,« je še poudaril Vrtovec in dodal, da si bo prizadeval za nadaljevanje te hitre ceste tako na Hrvaško kot v Avstrijo. V tem trenutku pa – neobstoječa, a načrtovana – hitra cesta ni ena, temveč dve slepi ulici; vsi odseki še niso umeščeni v prostor. Vrtovec sicer napoveduje, da bo letos zaključena študija variant odseka na skrajnem severnem delu, med Dravogradom, Otiškim vrhom in mejnim prehodom Holmec. »Nato jo bomo začeli umeščati v prostor,« je dodal. Ključen pa je osrednji del te hitre ceste, torej tisti, ki bi povezal severni in južni krak. In ta ne obstaja še niti v načrtih. »Kmalu bo končana strategija o tem, kako bomo izvedli študijo variant, in nato bomo tudi ta del umestili v prostor,« je dejal. Tako še ni jasno, ali bo centralni del dvo-, tro- ali celo štiripasovnica, kaj šele, kje bo cesta potekala.
Ker ima infrastrukturni resor v proračunu za prihodnje leto zagotovljen rekordni znesek 1,066 milijarde evrov, si sicer minister obeta kup infrastrukturnih projektov. Poleg gradnje hitre ceste napoveduje tudi obnovo državnih cest, ki so v »katastrofalnem stanju«, pa obnovo gorenjske železniške proge in naslednje leto še primorske med Divačo in Ljubljano. Po njegovih besedah se obeta gradnja dvotirne proge proti Domžalam, Kamniku in Vrhniki, pa tudi začetek gradnje prav tako že desetletja pričakovanega ljubljanskega potniškega centra Emonika v začetku prihodnjega leta. Najprej, kot je bilo mogoče razumeti ministra, zasebnega dela Emonike, pravkar pa je objavljen tudi razpis za projektiranje javnega dela, zato Vrtovec pričakuje, da se bo gradnja potniškega centra začela leta 2022.
