Pred 118 leti so prvič podelili Nobelovo nagrado za mir, ki si jo je skupaj s štirimi drugimi zamislil švedski industrialec in proizvajalec orožja Alfred Nobel. Doslej je bila podeljena stokrat, dobilo jo je 134 lavreatov – 107 posameznikov in 27 organizacij. V skladu s poslednjo željo Nobela naj bi bila podeljena osebi, ki je v minulem letu storila največ za »bratstvo med narodi, za odpravo ali zmanjšanje vojsk na svetu ali za izvedbo ter promoviranje mirovnih kongresov«. Ta navodila Nobela so bila napisana konec 19. stoletja. Čeprav zvenijo zastarelo, je temeljno sporočilo dobrih sto let pozneje še vedno jasno. Letos je za nagrado nominiranih 318 kandidatov (211 posameznikov in 107 organizacij), kar je četrto največje število doslej.
Kočljivi nagrajenci
Odkar so odprli njegovo oporoko, je bila mirovna nagrada kontroverzna. Njegova družina se sprva ni hotela sprijazniti s tem, da bo večina zapuščine namenjena za nagrade najzaslužnejših fizikov, kemikov, zdravnikov, psihologov, literatov in mirovnikov (ekonomiste so dodali kasneje). Veliko pozornosti je v družbenih krogih zbudilo dejstvo, da je med nagradami tudi takšna za mir, ki jo podeljuje pokojni industrialec orožja. Po smrti Nobela je trajalo še pet let, preden so bile prve nagrade podeljene. Ker v svoji oporoki ni predvidel načina izbora nagrajencev, je bilo postopek treba še določiti. Nobelovo nagrado za mir podeljuje petčlanski odbor, ki ga imenuje norveški parlament. Doslej so bili vsi člani Norvežani, čeprav to ni pogoj.
Nobelove nagrade za mir so pogosto dvigale prah zaradi lavreatov, ki jih mnogi niso videli na tem mestu. Deloma je tako zato, ker Nobelov odbor nagrado podeljuje tudi kot spodbudo prejemnikom, da bi na svojem področju naredili še korak več za mir. Mnogo negodovanja je denimo zbudila nagrada ameriškemu predsedniku Baracku Obami leta 2009, ko je bil komaj devet mesecev v Beli hiši, za mir pa še ni naredil nič otipljivega. Tudi podelitev nagrade Evropski uniji leta 2012 je naletela na kritike, ker je od svoje članice Grčije ravno tedaj zahtevala ostre reze v javnih financah za dodelitev pomoči v bančni krizi. V prejšnjem stoletju je bila kontroverzna nagrada Henryju Kissingerju in severnovietnamskemu politiku Le Duc Thoju za premirje v vietnamski vojni. Tho je nagrado kot edini lavreat doslej zavrnil, ker so tudi ZDA nadaljevale s kršitvami premirja. Tudi nagrada za sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova leta 1990 je bila sporna. Čeprav je bila namenjena njegovi pomoči za mirno končanje hladne vojne, kritiki niso spregledali, da je hotel leta 1991 s tanki zatreti željo po neodvisnosti baltskih držav.
Ugibanja o letošnjem lavreatu
Kandidate lahko predlagajo politiki, ministri, akademiki, predstavniki pomembnejših mednarodnih organizacij, najkasneje 31. januarja. Spisek kandidatov nato zožijo, pridobijo mnenja svetovalcev in v začetku oktobra z večino glasov izberejo zmagovalca.
Najpogosteje se kot letošnja favoritinja omenja švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, tako kot že lani, ko je nagrado za spodbujanje miru med Eritrejo in Etiopijo dobil etiopski premier Abi Ahmed Ali. Pogosto se na letošnjih stavnicah omenja Svetovna zdravstvena organizacija za vlogo pri upravljanju pandemije covida-19, čeprav končne sodbe o njenem delu še ni. Veliko možnosti se pripisuje tudi novozelandski premierki Jacindi Ardern za njen človeški odziv po lanskem masakru belopoltega supremacista nad muslimani v mošeji Christchurcha. Govori se tudi o kremeljskem kritiku, pred kratkim z novičokom zastrupljenem Alekseju Navalnem, pa tudi o kakšni novinarski organizaciji. Vsa ugibanja bo Nobelov odbor končal danes ob 11. uri.
