Na srečanju diplomatov Francije, Rusije in ZDA, ki skupaj sestavljajo t. i. skupino iz Minska, bo danes tudi zunanji minister Azerbajdžana Džejhun Bajramov, medtem ko zunanjega ministra Armenije Zohraba Mnacakanjana ne bo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Armenija namreč zavrača pogajanja na ravni zunanjih ministrov, dokler trajajo spopadi. Namesto tega se bo Mnacakanjan v ponedeljek sestal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v Moskvi.
V Stepanakertu medtem še naprej odmevajo eksplozije in sirene, poročajo novinarji AFP s terena. Mesto je - tako kot tudi številne manjše vasi v bližini bojne linije - tarča obstreljevanja, v katerem je bilo od začetka spopadov pred tednom in pol uničenih že več zgradb in cest, po mestu pa ležijo številni neeksplodirani izstrelki.
Tako Armenija kot Azerbajdžan krivdo za spopade in napade na civilna območja pripisujeta drug drugemu, obenem pa trdita, da sta uspela nasprotni strani zadati hude izgube. Doslej je Armenija priznala smrt kakih 300 svojih vojakov, medtem ko Azerbajdžan zaenkrat ne govori o smrtnih žrtvah na strani svojih sil. Potrjeno je bilo ubitih tudi več deset civilistov.
Armenski varuh človekovih pravic Artak Beglarjan je za AFP v sredo povedal, da je bilo v Gorskem Karabahu razseljenega že okoli 50 odstotkov prebivalstva oziroma med 70.000 in 75.000 ljudi. Domove naj bi zapustilo kar 90 odstotkov tamkajšnjih žensk in otrok. V Gorskem Karabahu živi sicer okoli 140.000 ljudi, med njimi je kar 99 odstotkov Armencev. V Stepanakertu jih živi okoli 50.000.
Spor glede Gorskega Karabaha, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v konec 80. let prejšnjega stoletja, v čas razpadanja Sovjetske zveze in nastanka novih neodvisnih držav. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana. V 90. letih so spopadi na tem območju terjali več kot 30.000 mrtvih.
