Sredi septembra je Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) porušil rastlinjak pri vhodnem objektu ob Večni poti, v katerem je Botanični vrt Univerze v Ljubljani čez zimo hranil sredozemske rastline. S tem so na inštitutu naredili še en korak proti gradnji nove poslovne stavbe biotehnološkega stičišča (BTS), ki jo nameravajo zgraditi ob Večni poti. Negotova je (bila) tudi usoda nasada japonskih češenj, ki jih je Slovenija leta 2000 dobila kot darilo japonske države, prvo drevo pa je takrat zasadila celo japonska princesa Sajako. Novo zgradbo BTS-NIB bodo namreč zgradili na območju zdajšnjega objekta, ki ga bodo pred tem porušili. Ker je bil nasad z okoli sedemdesetimi japonskimi češnjami urejen blizu obstoječe in kasneje zgrajene stavbe, to pomeni, da bodo drevesa ves čas tik ob gradbišču, gradbena dela pa bodo zagotovo negativno vplivala na stanje dreves, ki so, kot so pojasnili na NIB, že zdaj v slabem stanju.
Razmišljali o štirih rešitvah
Za nasad zdaj skrbi Univerza v Ljubljani oziroma Botanični vrt. Kot je že pred časom opozoril vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon, bi lahko neustrezno ravnanje z drevesi povzročilo tudi »mednarodni škandal«, saj so »češnje za Japonce sveta stvar«. Japonci oziroma njihov parlament namreč češnje tradicionalno podarijo, preden v neki državi odprejo veleposlaništvo in stečejo gospodarske povezave, japonski veleposlaniki pa nato ves čas v domovino poročajo, kaj se s češnjami dogaja. Zato so na Nacionalnem inštitutu za biologijo tehtali med različnimi možnostmi, kako bi lahko uresničili začrtani gradbeni projekt in hkrati čim bolje poskrbeli za japonske češnje. Skupaj s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve in ljubljanske univerze so letos poleti sklenili, da je najboljša rešitev, da japonske češnje ostanejo na zdajšnji lokaciji. Da tako starih češenj niti ni več mogoče presajati, je že pred časom opozoril tudi Jože Bavcon. Po mnenju vodje botaničnega vrta bi morali že ob začetku projektiranja novega objekta upoštevati nasad češenj in projekt ustrezno prilagoditi.
Časovnico narekuje tudi evropski denar
Z odločitvijo, da češnje ostanejo na zdajšnji lokaciji, in z ukrepi za ohranitev nasada japonskih češenj je seznanjena in se z njimi strinja tudi japonska ambasada, so ob tem pojasnili na inštitutu, kjer sicer priznavajo, da se nekaterim negativnim vplivom na drevesa ne bo mogoče izogniti. To je potrdila tudi študija, ki jo je NIB pred petimi leti naročil pri Gozdarskem inštitutu Slovenije. »Češnje so namreč posajene preblizu sedanje stavbe, na lokaciji katere bo zgrajena nova stavba, poleg tega pod češnjami tečejo infrastrukturni vodi, ki jih bo treba prestaviti,« so pojasnili na NIB, kjer o spremembi lokacije oziroma prilagoditvi novogradnje kljub temu ne razmišljajo. Kot so navedli, za to ni »nikakršnih možnosti, saj je stavba projektirana v skladu z zazidalnim načrtom za območje, stavba pa tudi ne more imeti manjših dimenzij.«
Krajinski arhitekt je medtem na pobudo projektanta NIB že pripravil ukrepe, s katerimi bi omilili negativne vplive gradnje na nasad japonskih češenj. V teh dneh jih bodo v vednost in morebitne pripombe posredovali skrbniku nasada. Časa za dokončne odločitve sicer ni več veliko, saj mora biti projektna dokumentacija do konca oktobra v celoti zaključena. Že prihodnji mesec bodo objavili razpis za izbiro izvajalca gradnje, ki naj bi se začela maja prihodnje leto. Zaključek projekta je predviden v juniju 2023. Začrtani časovnici morajo na NIB slediti, ker so za projekt prejeli denar evropskega sklada za regionalni razvoj in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga morajo porabiti do konca leta 2023.
