Petega oktobra pred natanko 90 leti so v Črnomlju v tedanjem sokolskem domu, odprtem leto prej, prvič zagnali kinoprojektor ernemann, ki ga je poganjalo oglje. To je bila nema kinopredstava ob spremljavi klavirske glasbe v živo. Sedem let kasneje so začeli predvajati zvočne filme. »Vrteli so vse filme, ki so jih predvajali v Evropi. Gledalci so se najprej navduševali nad filmi Charlieja Chaplina, eden prvih zvočnih filmov, ki so ga ljudje hodili množično obiskovat, pa je bil Čikago gori,« pripoveduje Marija Miketič z Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj ter vodja programa v črnomaljskem kinu.
Začetek filmskih predstav, ki so bile vedno dobro obiskane, so prilagajali železniškim povezavam. »Poleg meščanov so kino obiskovali tudi kmetje in okoliški delavci, saj so za revnejše sloje solidarnostno znižali cene vstopnic in jim tako omogočili kulturno udejstvovanje.« V času italijanske okupacije so v kinu vrteli italijanske filme. Z osvoboditvijo belokranjskega ozemlja je bil v letih 1944 in 1945 črnomaljski kino edini delujoči kinematograf, ki je služil osvobodilni fronti, brigade pa so med premiki spotoma obiskovale kinopredstave. Leta 1945 je z nacionalizacijo kino prevzelo državno filmsko podjetje, leto kasneje pa je bil zaradi likvidacije podjetja predan ljudskemu odboru mesta Črnomelj.
Leta 1954 rekordnih 124.000 obiskovalcev
Rekorden obisk je kino Črnomelj beležil leta 1954, ko je bila stavba v celoti prenovljena in modernizirana tudi kinodvorana. Za prenovljeno podobo stavbe je poskrbel arhitekt Branko Simčič, avtor reliefa na pročelju pa je Jakob Savinšek. Tistega leta so našteli kar 124.000 obiskovalcev. Z družbenimi pretresi v državi pa je začel vidno upadati tudi obisk kina, pripoveduje Miketičeva. Leta 1990 si je kinopredstave ogledalo 19.000 obiskovalcev, leto kasneje le še 9000. V naslednjih letih se je obisk spet povečeval in presegel številko 20.000, rekordno pa je upadel ob gospodarski krizi in tehnološki modernizaciji družbe v obdobju med letoma 2005 in 2011.
V zadnjih letih številke spet rastejo, tako so lani v črnomaljskem kinu našteli skoraj 8300 obiskovalcev, največ v zadnjih 15 letih. »Letos pričakujemo viden upad zaradi epidemije, ki je zgodovinsko gledano prvič zaprla črnomaljski kino zaradi zunanjih dejavnikov. Doslej je bil zaprt le v času, ko so stavbo prenavljali,« je dejala.
Edini redni kino v Beli krajini
Stavba, zgrajena leta 1926 po načrtih ljubljanskega arhitekta Viljema Trea, dokončno opremljena pa tri leta kasneje, je v lasti ministrstva za kulturo. Od leta 1999 ima status kulturnega spomenika, predvsem zaradi dveh pomembnih dogodkov iz slovenske preteklosti. Leta 1944 je namreč v črnomaljskem sokolskem domu prvič zasedal slovenski narodnoosvobodilni svet, kjer so bili postavljeni temelji slovenske državnosti in ljudske oblasti. V letih 1944 in 1945 je v njem delovalo tudi Slovensko narodno gledališče, ustanovljeno prav na belokranjskih tleh, prvem osvobojenem ozemlju v Sloveniji.
Danes je Kino Črnomelj edini redno delujoči kino za celotno območje Bele krajine, po dogovoru prireja tudi kinopredstave v Kulturnem centru Semič in Kinu Metlika. Na programu se najdejo tako komercialni kot art filmi ter filmskovzgojne predstave. Kino Črnomelj je član Art kino mreže Slovenije ter mreže Europa Cinemas, ki združuje 3131 filmskih platen v 43 državah. Najstarejši še »živeči« kino v Sloveniji je sicer na Ptuju, kjer so prvo kinopredstavo priredili leta 1897.
