Vrhničani se že vrsto let srečujejo s smradom, ki ljudi v nekaterih naseljih tako moti, da ponoči ne morejo spati. Kaj je vir smradu, uradno ni znano. Prebivalci so doslej prst usmerjali v kompostarni Rosa in Saubermacher, ki pa sta odgovornost ves čas zavračali. Saubermacher je medtem ustavil proizvodnjo, novembra lani so prenehali sprejemati biološke odpadke, proces kompostiranja pa zaključili marca letos. Glede na pogovore s prebivalci je smradu od takrat manj, a ni izginil, okoljska inšpekcija pa še vedno dobiva prijave. Da bi dobili jasnejšo sliko o viru smradu, je vrhniška občina omogočila uporabo aplikacije, prek katere lahko občanke in občani sporočajo, kje smrdi.

Na smrad vpliva tudi vreme

Govorili smo s tremi prebivalci, vsi paso nam povedali podobno zgodbo. »Sta dve vrsti vonja, za enega bi rekel, da je neznanega izvora, drugi pa je tipičen za kompostarne. Prvi je bolj kemijski in oster, drugi pa smrdi po razpadanju in gnitju,« je povedal Marko Jakopič, ki živi pod Sv. Trojico, in dodal, da po zaprtju Saubermacherjeve kompostarne še vedno smrdi, čeprav manj in ne tako pogosto kot prej. Pravi, da morajo zdaj redko zapirati okna, da pa jih tudi ponoči še vedno včasih preseneti neprijeten vonj.

Še več pritožb prihaja iz naselij Vrtnarija in Zlatica, od koder prihajata naša druga dva sogovornika, ki pa se nista želela izpostavljati z imenom in priimkom. Prva občanka je povedala, da poleti in prve tri tedne septembra ni bilo dosti bolje, v zadnjih dneh pa je smradu manj. Tako ocenjuje, da se je stanje na splošno malenkost izboljšalo. Pojasnila je, da je to odvisno tudi od vremena, predvsem vetra, in da poldrugi kilometer razdalje, kolikor sta naselji oddaljeni od domnevnega vira smradu, ni dovolj, da do njih emisije ne bi prišle. Pravi, da začne po navadi smrdeti okoli osme ure zvečer, ko se ozračje umiri, naslednje jutro, ko se spet pojavijo vetrovi, pa smrad odpihne. Da je smradu manj, je povedal občan iz naselja Zlatica, a dodal, da je včasih še vedno hud, sploh »september je bil kritičen«. Tudi on meni, da ima pri tem pomembno vlogo veter.

Da imajo na Vrhniki problem s smradom, potrjuje tudi anketa, ki so jo opravili leta 2018 in je sestavni del strokovnih podlag za obvladovanje smradu. Te naj bi ministrstvu za okolje in prostor služile za pripravo uredbe o smradu, ki pa je še vedno ni. V anketi je sodelovalo več krajev, najbolj zavzeto so jo izpolnjevali prav Vrhničani, sodelovalo je 429 občank in občanov. Velika večina ljudi (86,7 odstotka) je odgovorila, da čutijo močan, zelo močan ali izredno močan vonj, 75,3 odstotka odstotkov pa, da je ta vonj zelo neprijeten ali izredno neprijeten. Večina (71,5 odstotka) je trdila, da se moteč vonj pojavlja ne glede na letni čas, 55,1 odstotka pa jih je opisalo, da se pojavlja predvsem v jutranjih in večernih urah. Da se moteč vonj pojavlja zelo pogosto, je odgovorilo več kot 60 odstotkov anketirancev.

V Rosi zavračajo odgovornost

Medtem ko smrad na Vrhniki zagotovo obstaja, pa še nihče ni zanj prevzel odgovornosti. V Saubermacherju so ravno zato, ker so želeli dokazati, da niso oni vir smradu, zaprli kompostarno. Matjaž Rus, direktor podjetja Roks, ki upravlja kompostarno Rosa, pa je znova zavrnil »kakršnokoli odgovornost za smrad na Vrhniki, pretežno v naseljih Vrtnarija in Zlatica«. Trditev je utemeljil s tem, da je kompostarna oddaljena od poldrugega do 1,9 kilometra od omenjenih naselij in da ima »brezhibno delujoč biofilter«, ki so ga obnovili v letu 2019, iz njega pa se merijo izpusti. »Smrad je na istih območjih obstajal že bistveno pred letom 2010, ko smo začeli obratovati. O tem obstajajo javno dostopni zapisniki občinskih sej,« je zatrdil. Kompostarna Rosa sicer na leto predela okoli 16.000 ton bioloških odpadkov.