Po petih letih in pol ter več kot 450 dneh sodnih obravnav je morda najpomembnejše sojenje v novodobni grški zgodovini dočakalo epilog. Profašistično in pronacistično usmerjeno stranko Zlata zora, ki je podporo med deli prebivalstva našla predvsem v težkih časih gospodarske krize, je sodišče prepoznalo za kriminalno združbo. Ko je tričlanski sodni senat prizivnega sodišča izrekel obsodbo, da je Zlata zora delovala kot kriminalna združba, ki je terorizirala tujce, migrante, politične in druge, je pred sodno palačo zadonel velik aplavz več kot deset tisoč ljudi, ki so se zbrali na protifašističnih demonstracijah.
Protestov so se udeležili člani vseh glavnih političnih strank v Grčiji, s čimer so poslali jasen signal, da fašizem in nacizem v Grčiji nimata mesta. »Strah ne bo zmagal!« in »Nacistom dolge zaporne kazni!« so se glasili napisi na transparentih pred sodiščem. Na shodu ob močni policijski prisotnosti so bili tudi člani vladajoče desne konservativne stranke Nova demokracija premierja Kiriakosa Micotakisa, levičarske stranke Siriza nekdanjega premierja Aleksisa Ciprasa in Komunistične stranke.
Umor raperja sprožil preiskavo
Sodišče je z obsodbo Zlate zore in njenega voditelja Nikolaosa Michaloliakosa sledilo predlogu tožilstva, ki je menilo, da so vodja stranke in njeni poslanci morali vedeti za načrtovani umor protifašističnega raperja Pavlosa Fisasa leta 2013, napade na migrante, ki so si denar služili z ribarjenjem, in levičarske aktiviste. Branje sodbe je trajalo več ur, saj je bilo za različna kriminalna dejanja v štirih primerih, združenih v eno sojenje, obtoženih 68 posameznikov.
Prav umor Fisasa je zaradi vse močnejšega pritiska javnosti sprožil preiskavo Zlate zore. V času finančne krize je stranka leta 2012 s svojo protivarčevalno in protimigrantsko politiko dosegla politični zenit. Maja tega leta je prepričala 440.000 volilcev (7 odstotkov glasov) in dobila 21 poslancev, dve leti pozneje je na evropskih volitvah postala tretja najmočnejša stranka v Grčiji, enako leto pozneje na parlamentarnih. Pozneje ji rezultata ni uspelo ponoviti, leta 2019 pa ni prestopila parlamentarnega praga.
Zlata zora je za grško družbo predstavljala veliko težavo. Njeni podporniki so uvrstitev stranke v parlament razumeli kot neke vrste opravičilo za napade na drugače misleče dele družbe, ki so nasprotovali njihovemu skrajnemu nacionalizmu, ksenofobiji in zavzemanju za nacizem in fašizem.
Kriminalno združbo je vodila sedmerica
Sodniki so najprej za umor Fisasa obsodili privrženca stranke Jorgosa Rupakiasa, ki je krivdo že priznal. Pet članov stranke je doletela obsodba za poskuse umorov egiptovskih ribičev, štirje pa so bili spoznani za krive za napade na pripadnike združenja sindikatov Pame. Nato je sledil še tisti del obsodbe, zaradi katerega je Grčija danes zajemala sapo. Sodni senat je presodil, da Zlata zora s politiko ni imela veliko zveze. Voditelja stranke Michaloliakosa ter šest visokih članov stranke in bivših poslancev (med njimi aktualnega evropskega Joanisa Lagosa) so obsodili za vodenje kriminalne združbe, devet soobtoženih pa za sodelovanje pri delovanju kriminalne združbe.
Ta in druge obsodbe, ki so sledile, predstavljajo smrtno obsodbo za stranko, ki jo je Nikolaos Michaloliakos pred 35 leti ustanovil s spogledovanjem z obdobji dveh grških diktatorjev Joanisa Metaksasa (1936–1941) in Jorgiosa Papadopoulosa (1967–1974). V 90. letih je stranka zagovarjala oblikovanje Velike Grčije, desetletje pozneje pa so politiko preusmerili v protimigrantsko in protimuslimansko.
Kazni bodo posameznikom izrekli v prihodnjih dneh. Vodstvo stranke za vodenje kriminalne združbe lahko doleti do deset let zapora.
