Ali pa: »S šestnajstimi tujci v vozilu je voznik pred policisti bežal od Ilirske Bistrice vse do Italije.« Ta 21-letni državljan Španije je v vozilu prevažal državljane Eritreje. In še: »Dolenjski policisti so v torek popoldne v okolici Semiča prijeli skupno 60 ljudi iz Pakistana in Afganistana, za katere so ugotovili, da so v državo vstopili nezakonito.«

Vse te novice, zgodbe, so se odvijale v mesecu septembru, piše Damjan Franz Lu v novi številki Nedeljskega dnevnika. Navidezno sicer izolirani, osamljeni dogodki, ki so bržkone le vrh ledene gore, za njo pa se skriva razvejana hobotnica organiziranega kriminala. Izkušnje kažejo, da so ti tihotapci v zadnjem času bolj aktivni, kot so bili v zadnjem letu in več.

V prvem primeru sta se pred sodnikom znašla 27-letni voznik in 23-letni sopotnik iz Italije, ki sta prevažala šest državljanov Pakistana in Bangladeša. Ti so nezakonito prestopili slovensko državno mejo. V drugem primeru se Španec ni ustavil, čeprav so mu na cesto nastavili stinger za luknjanje pnevmatik; pot je končal šele v Italiji, ko sta mu dokončno odpadli obe desni gumi. Voznika, ki je pobegnil iz vozila, sta policista po 300 metrih sicer ujela.

Mimogrede, tisti dan so pri Ilirski Bistrici odkrili še fiat z nemškimi registracijami, v katerem je bilo pet državljanov Eritreje.

Načrt se ni posrečil niti najobsežnejši skupini v zadnjem času: šestdeset migrantov, ki so jih prijeli po tem, ko so okoli 16. ure v Srednji vasi opazili večje število ljudi, ki so bežali proti Komarni vasi. Te so bržkone pripeljali do meje, jim nakazali pot, kako priti na schengensko območje, nato pa jih je na drugi strani čakal kontakt, ki bi jih odpeljal naprej. Niso ga dosegli.

V vsakem od teh primerov se je pot teh migrantov začela pred kratkim – bodisi v Srbiji, Črni gori ali na Hrvaškem, do koder so jih tihotapci že spravili, potem pa so hoteli pot nadaljevati.

Podvig v omenjenih primerih ni bil uspešen, koliko pa jih je bilo v septembru uspešnih, lahko samo ugibamo.

Način delovanja je dobro znan. Zanje pot pravzaprav ni bila težka, le precej draga. Tihotapca namreč ni težko prepoznati: običajno se suče okoli migrantskih taborov, ki jih je na Balkanu nastalo lepo število. Prav po filmsko se zadržuje v temačnejših ulicah ali na vogalih hiš ter ponuja storitve Afganistancem, Eritrejcem, Iračanom, Sircem, Maročanom, ki pristopijo k njemu. Dobro vedo, da je on tisti prvi kontakt, specialist za tovrstne zadeve, ki bo morda le poskrbel, da bodo prišli do obljubljene dežele, torej Nemčije, Avstrije ali Italije.

Migrantska kriza, ki je vrhunec doživela leta 2015 in se še vedno ni povsem umirila, jim je pomenila dodatno priložnost za zaslužek. Gre za izkušene organizirane skupine, ki se pri delu brez zadržkov zatekajo k podkupovanju, ponarejanju dokumentov in še čemu.

Tihotapcem se tveganje izplača. Po nekaterih ocenah so kriminalci samo na »jugoslovanski poti« v letu dni zaslužili dve milijardi evrov.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.

Kdo v našem podjetju je že okužen?

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se mnogi delodajalci požvižgajo na ukrepe za zajezitev koronavirusa, kaj je povedal nekdanji diplomat Bojan Grobovšek ob stoti obletnici koroškega plebiscita, zakaj Slovenci v smeti zmečemo velike količine hrane, ki je še vedno užitna, zakaj je pomembno, da jeseni uživamo čim več vitaminov in da smo v dobri telesni kondiciji, kako napreduje akcija glasovanja za najboljšo picerijo v Sloveniji – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.