Dialoga o kulturi rasti slovenskega podjetništva ne moremo in ne smemo ločiti od dialoga kulture sprememb, ki to pot zaznamujejo. Kako bomo v prihodnosti razumeli kakovost podjetniške rasti, bo pomembno vplivalo na to, kako bomo upravljali spremembe, s katerimi smo kot družba soočeni. Družba, v kateri živimo, je v trenutku, ko slavimo pomemben jubilej projekta Gazela, na enem večjih razpotij v zadnjih desetletjih. Pred nami je veliko odpiranje in okrevanje po pandemiji covida-19. Gospodarskih, družbenih in okoljskih posledic, primarno zdravstvene krize, v tem trenutku še nihče ne more napovedati. Skupno vsem predvidevanjem o prihodnosti pa je, da bomo kot skupnost morali narediti premik v načinu, na katerega razumemo ustvarjanje vrednosti, in s tem tudi, kako razumemo vlogo podjetniške rasti za razvoj družbe kot celote. Ne pozabimo – svet se je že pred covid-19 krizo nahajal v več vzporednih krizah, med drugim največji okoljski krizi. Vedno večja soodvisnost in kompleksnost sodobnega sveta, v katerem bo takšnih in podobnih kriz vedno več, nam vsem narekujeta potrebo po večji odpornosti – podjetij, posameznikov in družb.
Kar daje odpornost podjetjem znotraj takšnih pogojev, je njihova sposobnost delovanja v hitro spreminjajočem se okolju in upravljanje odnosov. Vse to se odseva v njihovi organizacijski kulturi. Kriza covid-19 je pokazala, da so najbolj odporna (in prodorna) tista podjetja, ki so sposobna proaktivno delovati v spremembah in ki imajo stabilnost v odnosih navznoter in izven podjetja – v zavzetih zaposlenih, odgovornih dobaviteljih, zvestih kupcih in uporabnikih, podpornem lokalnem okolju.
Ko sem pred sedmimi leti prvič stopila v svet gazel, smo se lotili priprave kriterijev družbenega in okoljskega odtisa gazel – odgovornost do lokalnega okolja, odgovornost do okolja, sistematično upravljanje trajnosti. Namen je bil na zemljevidu slovenskega podjetništva izpostaviti tiste, ki svoje rasti ne merijo zgolj v finančni rasti, temveč v vrednosti, ki jo ustvarijo za celoten krog svojih deležnikov – družbe, okolja, zaposlenih in lastnikov. Dve gazeli z visokim družbenim odtisom sta bili podjetji Donar in Domel. Še vedno svetla zgleda trajnostnega upravljanja in ustvarjanja skupne vrednosti – prvi primarno v produktih, ki jih načrtuje trajnostno, drugi v solastništvu zaposlenih in vpetosti v lokalno okolje.
Danes je trajnost integrirana v poslovno odličnost podjetij. Razumljena je kot del DNK tistih, po katerih se zgledujemo. Podjetja, ki imajo trajnost resnično integrirano, prepoznamo po kulturi odgovornega upravljanja hitrih sprememb in poslanstvu, ki je večje od njih samih. Takšno kulturo razberemo v intervjujih z vodjami, opazimo jo v prostorih, v katerih nas sprejemajo, v navdušenju, ki ga vzbuja njihov produkt, razvojni naravnanosti, skrbnih odnosih, legendah o nastanku in v odprtem pogledu na svet. Najdemo jo v občutljivosti za odnose, ki jih gojijo in so jim pomembni.
Zakaj je kvaliteta rasti odvisna od tega, kako upravljamo spremembe? Način, na katerega podjetja razumejo svojo odgovornost v hitro spreminjajočem se in soodvisnem svetu, bo pomembno vplival na to, kakšne kazalnike uspeha si bodo zastavljala. In ti kazalniki nam bodo vsem v oporo, ko bomo upravljali spremembe, ki nas čakajo. Izjemnega pomena za celotno slovensko družbo je, da vedno več podjetij definira odgovornost do vseh svojih deležnikov v svojih kazalnikih uspeha. In projekt Gazele nam pomaga, da jih damo na zemljevid in za zgled.
Zato velja bolj kot kadar koli prej poziv – boljše od tukaj naprej.
Mag. Anja Šerc, BB Consulting, članica metodološke komisije Gazela
