Nogometna tržnica je do zimskega prestopnega roka v veliki večini evropskih držav zaprla vrata. V trgovanju z igralci so bili najaktivnejši v petih najmočnejših evropskih ligah, kjer so izvedli 1349 prestopov v skupni vrednosti 3,13 milijarde evrov. Klubi v največjih ligah so po rekordnem lanskem letu, ko so za okrepitve zapravili več kot 5 milijard evrov, med pandemijo novega koronavirusa previdnejši in zapravljajo manj denarja kot v konjunkturi. V letu 2020 ni igralca, ki bi se uvrstil med dvajseterico najdražjih prestopov vseh časov. Absolutni rekord zanesljivo ohranja brazilski zvezdnik Neymar, ki je pred tremi leti prestopil iz Barcelone v PSG za 222 milijonov evrov.
Havertz 2020 kot Zidane 2001
Prvo ime letošnjega poletnega prestopnega roka je postal 21-letni Nemec Kai Havertz, ki je za 80 milijonov evrov prestopil iz Bayerja v Chelsea. Primerjavo z zneskom lahko poiščemo v letu 2001, ko je Real Madrid za nakup Zinedina Zidana odštel podobno vsoto Juventusu. V angleški ligi je bilo v skladu s tradicijo zadnjih let tudi tokrat najbolj pestro, saj je celotna premier liga zapravila 1,38 milijarde evrov za nakupe novih igralcev. Angleži so skupaj potrošili dobrih 900 milijonov evrov več, kot so zaslužili s prodajo igralcev. Najbolj razsipen klub je londonski Chelsea, ki je za vse okrepitve (Havertz, Werner, Chilwell, Ziyech…) zapravil skoraj četrt milijona evrov. Na drugem mestu je z več kot 150 milijoni evrov odhodkov Manchester United. Na lestvici desetih največjih zapravljivcev je kar pet angleških predstavnikov in nobenega kluba iz Nemčije, ki ima zmagovalca v ligi prvakov. Tretja je Barcelona, ki je v poslovnem obdobju 2019/20 ustvarila rekordnih 97 milijonov evrov izgube. Dolg kluba tako znaša že skoraj 400 milijonov evrov.
V Španiji so v času poletne nogometne tržnice zaslužili dobrih 80 milijonov evrov več, kot so zapravili. Real Madrid prvič v dolgoletni zgodovini kluba ni zapravil niti centa za okrepitve, ampak je le polnil blagajno s prodajo devetih igralcev. Med vsemi prestopi je ogromno primerov, ko so se klubi med seboj dogovarjali za izmenjavo igralcev po razmeroma visokih cenah glede na realno tržno vrednost igralcev. Brazilski reprezentant Arthur je tako prišel iz Barcelone v Juventus za 72 milijonov evrov, Miralem Pjanić pa v obratni smeri za 60 milijonov evrov. V tem letu so številni zvezdniki izvedli brezplačne prestope, ker so jim v klubih potekle pogodbe. PSG so denimo zapustili Edinson Cavani (Manchester United), Thiago Silva (Chelsea) in Thomas Meunier (Borussia Dortmund), medtem ko je Willian odšel iz Chelseaja k mestnemu tekmecu Arsenalu.
Slovenija ostaja nekonkurenčna
V državah nekdanje Jugoslavije je največ zaslužka pobrala hrvaška liga, ki je med poletnim prestopnim rokom bogatejša za 32 milijonov evrov. Največji zaslužkar ni zagrebški Dinamo, ampak mestni rival Lokomotiva, ki je ustvaril skoraj 11 milijonov evrov presežka. V srbski ligi so za prestope vseh igralcev zaslužili slabih 10 milijonov evrov, od tega sta večino pobrala najboljša kluba v državi Partizan in Crvena zvezda.
Tako visoke številke ostajajo povsem nedosegljive za slovensko ligo, ki sodi med najmanj privlačna tekmovanja za mednarodni trg. V prestopnem roku so največ zaslužili državni prvaki iz Celja. Skupna vrednost za prodajo hrvaškega napadalca Daria Vizingerja v avstrijskega prvoligaša in Mitje Lotriča v drugo nemško ligo znaša okoli milijon evrov. V blagajno Olimpije je kapnilo nekaj deset tisoč evrov za prodajo Mackyja Bagnacka in Endrija Cekicija, a velja poudariti, da se je predsednik kluba Milan Mandarić nadejal boljše »letine«. Zelo skromen prestopni zaslužek štejejo v Mariboru za odhod Luke Zahovića v poljsko ligo.
Vse podatke o vrednosti prestopov beleži specializirani nogometni portal Transfermarkt, ki prikazuje najbolj realne številke. Povsem natančnega izračuna ni, ker številni prestopi veljajo za poslovno skrivnost.
