Nedavno smo v Objektivu objavili članek o najboljših rock kitaristih na svetu, ki ga je letos na spletu objavila revija Guitar World. Brian May, Jimi Hendrix, Jimmy Page, Eric Clapton, David Gilmour, Ritchie Blackmore, Alex Lifeson, Jeff Beck, Slash in med njimi na visokem četrtem mestu nizozemski virtuoz Edward Lodewijk »Eddie« Van Halen. Eddie Van Halen, znan kot avtor in aranžer številnih rockovskih skladb, a še bolj po udarnih kitarskih solih v skladbah Panama, Jump, Why Can't This Be Love…
Brata Van Halen, ob Eddieju je ves čas bobnal Alex, sta se z družino (oče je bil Nizozemec, mati iz Indonezije) iz Nizozemske preselila v Pasadeno leta 1962, ko je imel Eddie sedem let. Glede na to, da je bil oče Jan Van Halen saksofonist in pianist, sta tudi oba otroka že v zgodnji mladosti začela kot pianista, potem pa sta se počasi usmerila, Eddie k električni kitari in Alex k bobnanju. Prvo skupino sta ustanovila leta 1972 in jo leta 1974 poimenovala Van Halen (v začetku je bil pevec David Lee Roth). Leta 1977 so imeli Van Halen v žepu pogodbo z Warner Records, leto kasneje so posneli svoj prvi album z naslovom Van Halen in se povzpeli kar na 19. mesto Billboardove lestvice velikih plošč. Prodali so za današnje čase neverjetnih 10 milijonov izvodov. Na plošči je bila izvrstna verzija skladbe skupine The Kinks You Really Got Me Now, ki je bila nekaj posebnega predvsem zaradi nenavadnih kitarskih izletov Eddieja Van Halena.
Čeprav je treba reči, da Van Halenove verzije avtorji niso hvalili. »Ni vse v tehniki,« bi lahko poenostavili njihovo kritiko, a Eddie Van Halen je bil ravno to – eden tehnično najbolj podkovanih kitaristov v zgodovini rocka. Njegovo igranje »tapping« je bilo tako dovršeno, da se je na odru skrival v ozadju, da konkurenti niso videli vseh detajlov njegovega soliranja. Kako natančen in hiter je bil, je tako slišati že na prvi plošči, v skladbi Eruption, ki je pravzaprav uvod v uspešnico You Really Got Me Now in velja za eno najboljših kitarskih inštrumentalnih skladb vseh časov.
Eddie Van Halen se je skozi kariero ves čas izpopolnjeval, pa ne samo kot kitarist, ampak tudi kot inženir svoje opreme. Njegova kitara Frankenstrat (predelana kitara Fender Stratocaster), na katero je odigral množico najpomembnejših solaž, je njegov izum. Podobno je bilo z ojačevalci, z efekti, s tremolom… In pravzaprav je nenavadno, da je mojster, ki je odigral ne samo hitre, ampak tudi zapletene in ne nujno ljubko poslušljive sole, lahko podpisal toliko uspešnic z največjih svetovnih lestvic. Leta 1979 z drugo ploščo Van Halen II so se prebili na šesto mesto velikih plošč, visoko je bila tudi mala plošča z albuma Dance the Night Away. Van Halen so posneli kar 12 studijskih albumov in morda so največji uspeh dosegli z albumom 1984, ki je izšel leta 1984 in na katerem je njihova najuspešnejša mala plošča Jump pa tudi skladba Panama, ki jo mnogi izpostavljajo kot primer tipičnega rockovskega sola.
Med velikimi stvaritvami Eddieja Van Halena je ob mnogih skladbah za skupino Van Halen treba izpostaviti tudi izvrstno Eddiejevo soliranje v skladbi Beat It Michaela Jacksona z albuma Thriller. Zanimivo, da je Eddie Van Halen ves čas trdil, da ni solo, ampak ritem kitarist, menda zato, ker sta z bratom bobnarjem večkrat igrala brez basista in je moral kitarist skrbeti tudi za ritem. O tem bi se lahko pogovarjali, dejstvo je, da je v ponedeljek odšel eden najboljših električnih kitaristov na svetu Eddie Van Halen.
