Predsednik države Borut Pahor se bo v soboto odpravil v Celovec, kjer bo z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom obeležil stoto obletnico plebiscita, ki je po prvi svetovni vojni in pariški mirovni konferenci določil mejo med Avstrijo in kraljevino SHS.

Oba predsednika sta se na to obeležitev plebiscita pripravljala na več srečanjih, nazadnje sta o poteku dogodka govorila na štiri oči pred nekaj dnevi. V primerjavi s poletnim spravnim dogodkom – vrnitvijo Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini – bo ta dogodek imel drugačen naboj, vendar naj bi glavno sporočilo sto let po izvedbi plebiscita temeljilo predvsem na sožitju narodov. Leto sosedskega dialoga, ki se je začelo lani kot pobuda nekdanjih zunanjih ministrov Mira Cerarja in Karin Kneissl, bo tako doživelo vrhunec.

Spremenjen program

Osrednji dogodek bo potekal v prostorih koroške deželne vlade, kjer bosta oba predsednika nagovorila zbrane. Nato si bosta ogledala razstavo, spominsko obeležje plebiscita v prostorih deželne vlade, se srečala z znanstveniki, ki so organizirali serijo okroglih miz o plebiscitu, ter obiskala dvojezični vrtec in prvič letos tudi dvojezične jasli v Plečnikovi hiši, ki pripada Mohorjevi družbi. V osnutku programa je bilo prvotno predvideno, da bosta predsednika obiskala tudi vas Selo, kjer naj bi slavnostno odkrila nedavno postavljeno dvojezično krajevno tablo, in Šentjakob, kjer na nove dvojezične krajevne table še čakajo. A omenjenih krajev v programu ni več.

Po neuradnih podatkih predsednik Pahor vprašanju dvojezičnih tabel ni hotel dajati prevelike teže, saj je njihova postavitev obveza Avstrije. Načrtovani obisk vasi Selo naj bi iz programa izpadel tudi zaradi udeležbe župana občine Žitara vas Jakoba Straussa pri nedavnem odkritju obeležja Hansu Steinacherju, ki ga nekateri krogi na avstrijskem Koroškem še danes slavijo kot enega ključnih ljudi, zaslužnih za to, da je del Koroške pristal v nemških rokah, toda kasneje je bil tudi zavzet zagovornik Hitlerjevega rajha in prepričan nacist. »Prav je, da predsednik ne gre v Selo. Postavljati spomenik nacionalsocialistu v 21. stoletju pač ne gre. Predsednika Pahorja tudi razumem, da bi si želel obiskati Šentjakob, če bi imel tam kaj novega za pogledati, a obljubljenih novih dvojezičnih tabel še ni,« je s črtanjem tega dela predsednikovega obiska zadovoljen Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev.

Večja pričakovanja kot zgolj lepe besede

Kljub temu pa Vouk na skupno obeležitev obletnice plebiscita gleda z mešanimi občutki. »Po eni strani je pozitivno, da 10. oktober ne bo takšno nacionalno nemško slavje, kot je bilo nekdaj. Tega ni več. Po drugi strani pa smo od te stoletnice pričakovali bistveno več. Razen lepih besed, da naj bi bil to nov začetek, še nismo videli kakšnih dejanj,« pravi Vouk. Ta čas ga najbolj moti to, da se v koroški javnosti poraja mnenje, da je vse v najlepšem redu, da se obe skupnosti dobro razumeta in da naj nihče ne moti dobrega vzdušja. Po Voukovih besedah je pravno in dejansko stanje slovenske manjšine še vedno nespremenjeno. »Vzdušje je boljše, glede uresničevanje pravic pa se nismo premaknili,« dodaja in opozarja, da so se zgodile zgolj malenkosti. Postavljena je bila kakšna dvojezična tabla, verjetno bo v soboto napovedano, da bo prišlo do povišanja finančnih podpor manjšini…

Takšno zagotovilo za enkratni dar za slovensko manjšino in za zakonsko ureditev financiranja dejavnosti je od avstrijskih sogovornikov dobil tudi predsednik Pahor. Kaj točno bo avstrijska stran podarila manjšini, se bo razkrilo v soboto; tega po naših informacijah ne ve niti predsednik Pahor. »Že dolgo potrebujemo reforme na izobraževalnem področju ali pa denimo slovenski uradni jezik, ki bi ga lahko vsak dan uporabljali. Gre za dolg seznam, ki smo se ga že naveličali ponavljati. Pri vseh teh ključnih točkah nismo prišli daleč. Kljub temu pa avstrijska Koroška pričakuje, naj bomo hvaležni, da ni več tako nemško nacionalna, kot je bila nekoč.«