Bralec nas je opozoril na zanemarjen golobnjak, ki ga redno uporabljajo mestni golobi, postavljen je le nekaj metrov stran od železniške postaje Ježica. »Vsak dan se sprehajam ob Kamniški progi na Ježici mimo golobnjaka, ki pa je tako zanemarjen, da golobi niti ne morejo več notri, v okolici pogosto videvam tudi mrtve golobe. Sem klical na občino, veterino, tudi gasilce, a mi nihče ni znal povedati, čigav je,« je povedal. Najbolj nenavadno pa je bilo to, da njegovo poizvedovanje, čigav sploh je golobnjak, ni obrodilo sadov.

MOL ukinil sredstva za izvajanje projekta

S priloženo sliko golobnjaka smo se lotili iskanja odgovorov pri Mestni občini Ljubljana. Odgovorili so nam, da MOL ne namešča golobnjakov, niti ne razpolaga s podatki o njihovih lokacijah. »Če pa mislite na akcijo Mestni golob, smo jo že pred leti zaključili. Iz priložene fotografije je sklepati, da je golobnjak razmeroma nov, zato predlagamo, da se obrnete še na veterinarsko fakulteto,« so napisali.

Na veterinarski fakulteti so nam potrdili, da se akcija Mestni golob že nekaj let ne izvaja več. »Lokacije golobnjakov, ki so last MOL, so bile občini znane. Žal so na MOL pred leti ukinili sredstva za vzdrževanje in oskrbo golobnjakov, zato smo to dejavnost opustili,« so zapisali na veterinarski fakulteti in dodali, da fakulteta ne razpolaga z imetjem MOL, zato ne more odstraniti golobnjaka. »Predlagamo, da MOL sama odstrani golobnjak, ki seveda ne upravičuje več svojega namena, čeprav je v času akcije uspešno služil gnezdenju golobov in sočasnemu pobiranju jajc, s čimer se je vzdrževala populacija golobov v Ljubljani,« so še zapisali v odgovoru.

Lokacije golobnjakov so se spreminjale

Golobnjake so v sklopu projekta Mestni golob postavili leta 2006, veterinarska fakulteta pa je leta 2007 prevzela njihovo vzdrževanje, kar je trajalo do leta 2014. »Ob zaključku projekta je bilo postavljenih 16 golobnjakov v različnih mestnih četrtih. Seznam lokacij smo na prošnjo MOL še enkrat posredovali, čeprav so bili z lokacijami sproti seznanjeni v letnih poročilih, poleg tega so nam za vsako lokacijo izdali soglasje. Lokacije golobnjakov so se namreč spreminjale glede na obiskanost z golobi in mnenje okoliških prebivalcev,« je povedal doc. dr. Martin Dobeic, predstojnik Inštituta za higieno okolja in živali z etologijo na veterinarski fakulteti. Namen projekta je bil pobiranje jajc in nadomeščanje teh z umetnimi, s čimer so posledično vzdrževali in celo zniževali številčnost golobje populacije v mestu. Leta 2010 so za akcijo namenili približno 38.000 evrov, prva leta projekta pa po 20.000 evrov.

Golobnjaki ostajajo grožnja širjenja bolezni

Golobi se radi vračajo na isto lokacijo gnezdenja, sploh če se nahaja v bližini vira hrane. Prav tako pa so, kot opozarja Dobeic, tudi potencialni prenašalci precejšnjega števila povzročiteljev bolezni. »Kljub temu golobnjaki niso nič večja grožnja za širjenje bolezni, kot so golobja gnezdišča in prisotnost golobov vsepovsod v mestu,« je še poudaril sogovornik. »Možne bakterijske infekcije golobov so infekcije s salmonelami, mikrokoki in klamidijami. Vsi trije povzročitelji lahko resno ogrozijo zdravje ljudi in predstavljajo potencialne zoonoze – bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka. Do okužbe lahko pride predvsem v primerih, ko imamo tesne stike z golobi oziroma s prostori, kjer taki golobi prebivajo in se zadržujejo.«