Nobelova nagrada za fiziko: črne luknje in najtemnejša skrivnost naše galaksije

»Letošnja Nobelova nagrada za fiziko praznuje enega najbolj eksotičnih pojavov v vesolju,« je ob razglasitvi dobitnikov dejal predsednik Nobelovega odbora za fiziko David Haviland. »Odkritja letošnjih nagrajencev so odprla nove poti pri proučevanju kompaktnih in supermasivnih objektov, ki pa še vedno postavljajo številna vprašanja in spodbujajo prihodnje raziskave,« je dodal Haviland.

89-letni Britanec Roger Penrose, ki je odraščal v družini znanstvenikov, je nagrado prejel za odkritje, da so črne luknje neizogibna posledica Einsteinove teorije splošne relativnosti, s čimer je postavil teoretično podstat za trditev, da črne luknje v vesolju zares obstajajo, v kar ni verjel niti Albert Einstein sam. Črne luknje so izjemno masovna nebesna telesa, ki vase vsrkajo vse, kar se jim približa in jim ne more uiti niti svetloba. »Zgodovina črnih lukenj sega v konec 18. stoletja,« je pojasnil član Nobelovega odbora Ulf Danielsson, kljub temu pa je bila njihova matematika tako zapletena, da so mnogi raziskovalci dvomili v njihov dejanski obstoj. »Penrose pa je vpeljal nova orodja, s katerimi je lahko dokazal, da je nastanek črnih lukenj zares proces, za katerega lahko pričakujemo, da se bo zgodil,« je pojasnil Danielsson. »Njegov prelomni članek še vedno velja za najpomembnejši prispevek k splošni teoriji relativnosti od Einsteina naprej,« so zapisali v Nobelovem odboru.

68-letni Nemec Reinhard Genzel in 55-letna Američanka Andrea Ghez, ki si delita drugo letošnjo nagrado za fiziko, sta zagotovila najbolj prepričljive dokaze o obstoju supermasivne črne luknje v središču naše galaksije Rimske ceste. Z uporabo največjih teleskopov na svetu sta pogledala skozi velike oblake medzvezdnega plina in videla do središča Rimske ceste, kjer se je nahajala ogromna črna luknja z maso štirih milijonov sončevih mas, poimenovana Strelec A*. Odkritje skupin astronomov pod njunim vodstvom je razširilo meje tehnologije in sprožilo razvoj novih tehnik. »Navdušena sem nad prejemom nagrade in obenem zelo resno jemljem odgovornost tega, da sem četrta ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko,« je prejem nagrade komentirala Ghezova, ki upa, da bo nagrada pripomogla tudi k temu, da bi se več žensk v prihodnje odločilo za študij astronomije.

Razglasitev dobitnikov si lahko ogledate tukaj:

Med favoriti za nagrado sta bila lani sicer omenjana Američan Shep Doeleman in Nemec Heino Falcke, ki sta sodelovala pri prvem posnetku črne luknje iz središča galaksije Messier 87, ki je od nas oddaljena okoli 53 milijonov svetlobnih let. Posnetek so javnosti predstavili aprila lani. Švedski mediji so med možnimi dobitniki omenjali tudi ameriškega matematika Petra Shora, ki je utrl pot raziskavam na področju kvantnih računalnikov, in Francoza Alaina Aspecta za delo na področju kvantne prepletenosti.

Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Američan kanadskega rodu James Peebles, ki je raziskoval nekatera temeljna vprašanja v kozmologiji, ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za odkritje prvega eksoplaneta oziroma planeta zunaj našega osončja. Danes jih poznamo že več kot 4000, še več tisoč pa jih je v postopku potrjevanja.

Nobelova nagrada za fiziko velja za najprestižnejšo nagrado za dosežke na področju fizike na svetu. Od leta 1901 jo podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki in je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. Nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo volijo člani Kraljeve švedske akademije znanosti.