V Španiji je pandemija pokazala na izrazito družbeno-politično polarizacijo in razkrila težave njenega zdravstvenega sistema, ki je po nekaterih ocenah na robu kolapsa. Največje težave so predvsem v avtonomni regiji Madrid in v glavnem mestu z istim imenom, kjer primanjkuje zdravstvenega osebja, bolnišnice se hitro polnijo, zdravstvena oskrba na primarni ravni pa je na robu zmogljivosti. Od začetka pandemije marca do včeraj so v Španiji zaznali 813.412 primerov okužbe, 32.225 oseb je umrlo, od tega v madridski regiji 9473, kar je največ v evropskem merilu.
V zadnjih treh tednih imajo na državni ravni povprečno okoli 300 primerov okužb na 100.000 prebivalcev, v madridski regiji pa kar 753. Kljub temu regionalna vlada, ki jo vodi Isabel Díaz Ayuso, članica desne Ljudske stranke, ni sprejela nobenih ukrepov proti zajezitvi širjenja koronavirusa. V Španiji so namreč zdravstveni ukrepi v pristojnosti avtonomnih regionalnih vlad, razen v primeru razglasitve izrednega stanja. A se je Ayusova ves čas upirala zahtevam epidemiologov in centralne vlade socialističnega premierja Pedra Sancheza. Po njenih izjavah ne more en odstotek okuženih omejevati življenja ostalih 99 odstotkov prebivalcev, dodala je, da so k širjenju pripomogle »življenjske navade migrantov«, okužbe pa da so omejene le na kraje, kjer ti prebivajo.
Policija ima zvezane roke
Premier Sanchez in minister za zdravstvo Salvador Illa sta minuli teden imela tega sprenevedanja dovolj in sta ukrepala mimo madridske vlade ter uvedla stroge protikoronske ukrepe v prestolnici in devetih drugih mestih, kjer prebiva 4,8 milijona ljudi. Ne gre za razglasitev karantene, temveč za omejitev mobilnosti. Prebivalci lahko iz svoje občine prehajajo samo zaradi nujnih opravkov, kot so delo, šola in obiski pri zdravniku. Ukrepi so začeli veljati v petek ob 22. uri in naj bi trajali 14 dni. Predsednica regionalne vlade se je nanje odzvala tako, da je na nacionalno kazensko in upravno sodišče vložila zahtevo po ustavitvi ukrepov, ker naj bi bili nezakoniti in ker naj bi se epidemiološka slika v regiji v zadnjih dneh izboljšala. Sancheza je obtožila, da vodi proti njej politično vojno in da bodo ukrepi povzročili 750 milijonov evrov izgube na teden in 18.000 nezaposlenih.
Sodišče je včeraj že zavrnilo zahtevo Ayusove, naj zaustavi izvajanje ukrepov, rekoč da ne predstavljajo kršenja človekovih pravic. To tudi pomeni, da policija lahko začne kaznovati tiste, ki jih ne bodo spoštovali.
Sanchezova intervencija sicer temelji na odločitvi medteritorialnega sveta, v katerem poleg predstavnikov centralne vlade sodeluje vseh 17 avtonomnih vlad. Ironično je, da je 12 avtonomnih vlad pred tednom dni pritrdilo Ayusovi, ki je zahtevala, da morajo pogoji za uvedbo protikoronskih ukrepov v Madridu veljati enako za vso Španijo. Gre za tri hkratne pogoje: ko v mestih s 100.000 ali več prebivalci odkrijejo 500 primerov okužbe, ko je več kot 10 odstotkov pozitivnih primerov pri testih PCR in ko zasedenost zmogljivosti intenzivne nege v lokalnih bolnišnicah presega 35 odstotkov. Dan po sprejemu teh pogojev pa jih je Ayusova zavrnila, kar je povzročilo splošno zmedo med prebivalci, odstop nekaterih njenih sodelavcev in protest v stranki Ciudadanos, ki je politična zaveznica Ljudske stranke v regionalni vladi in je včeraj izrazila podporo Sanchezovim ukrepom.
V Parizu zaprti bari, na Otoku izgubljeni podatki o okuženih
Madrid ni edina evropska prestolnica, kjer zaostrujejo ukrepe. V Parizu in okolici bodo od danes za štirinajst dni zaprti vsi bari, telovadnice in bazeni, potem ko so zabeležili velik porast okuženih v starosti od 20 do 30 let. Restavracije bodo lahko odprte, če bodo od vsakega gosta vzele ime, priimek in telefonsko številko in če teh ne bo več kot šest za eno mizo. Francoska prestolnica je odslej na najvišji opozorilni stopnji, potem ko je dosegla vse tri kriterije, ki so delno podobni španskim: 100 okuženih starejših oseb ali 250 okuženih nasploh na 100.000 prebivalcev ter najmanj 30 odstotkov postelj na intenzivni negi zasedenih s pacienti s covidom-19. Pred tednom dni so podobne ukrepe že uvedli v Marseillu. V nedeljo so v Franciji zaznali 12.565 novih primerov okužbe.
V Veliki Britaniji pa so začeli preiskavo o tem, kako se je lahko zgodilo, da je iz evidenc izpadlo 15.841 pozitivnih testov med 25. septembrom in 2. oktobrom, kar pomeni, da oblasti niso obvestile ne teh oseb ne približno 50.000 ljudi, ki so bili z njimi v stikih. Prvi podatki kažejo, da je šlo za računalniško napako, ti testi pa so se v evidenci pojavili v nedeljo, zato se je naenkrat pokazalo izredno veliko število dnevno okuženih, skoraj 23.000. Do včeraj popoldne so obvestili približno polovico okuženih.
