Poleg svetovnih delniških indeksov so se septembra spremenile tudi cene energentov in plemenitih kovin. Cene nafte WTI in Brent so padle za približno 6 odstotkov oziroma 10 odstotkov, naravni plin za 4 odstotke, zlato, srebro in platina pa so izgubili 4 odstotke, 17 odstotkov in 4 odstotke; vse donosnosti so računane v dolarjih. Tečaj EUR/USD se je septembra sicer znižal za 1,8 odstotka, na 1,172 dolarja za evro.

Septembrska korekcija ni presenetila, saj je rezultat jesenskega poslabšanja epidemiološke slike na severni polobli, pa tudi nezmožnosti ameriške politike glede sprejetja drugega fiskalnega stimulativnega paketa, ki ga je trg pričakoval že v začetku septembra. Fiskalni stimulativni paket naj bi bil težak med 1,6 in 2,2 bilijona dolarjev. Na tako finančno injekcijo v ameriško ekonomijo bodo delniški trgi reagirali pozitivno, saj znesek okoli dveh bilijonov dolarjev predstavlja 10 odstotkov ameriškega BDP iz leta 2019 (21,43 bilijona dolarjev).

Oktober, ki je znan kot mesec varčevanja, se bo sklenil s svetovnim dnevom varčevanja. Tedaj se bomo lahko vprašali, koliko, predvsem pa kako se pri nas varčuje. V Sloveniji se je raven depozitov pri bankah v zadnjih letih krepko povišala, kar daje občutek, da se v Sloveniji vse bolj varčuje. Dejstvo pa je, da je za rast depozitov »odgovorna« predvsem širitvena monetarna politika Evropske centralne banke (ECB), ki v zadnjih letih s svojimi mehanizmi krepko povečuje količino evrov v obtoku.

Osnovno ekonomsko načelo pravi, da v kolikor povišamo število enot denarja v ekonomiji in ob tem ne povišamo števila enot produktov in storitev, po katerih vlada povpraševanje, dobimo inflacijo. Ob letošnji krepki monetarni širitvi s strani ECB in upadu povpraševanja in ponudbe zaradi negativnih učinkov epidemiološke situacije v prihodnje torej tvegamo višjo inflacijo. Ta pa bi ob ničelnih obrestnih merah na bančnih računih začela nažirati kupno moč teh denarnih sredstev. Po drugi strani pa lahko v naslednjih letih pričakujemo nadaljevanje procesa iz zadnjih deset let, ko je bila rast delniških donosov v povprečju višja od povprečne rasti plač, donosov na obveznice in obresti na bančne depozite. Torej, del prihrankov je smotrno vložiti v delniške trge, seveda ob primerni razpršitvi delniških naložb.

Oktobra bomo vstopili tudi v sezono objav poslovnih izidov podjetij za letošnje tretje četrtletje; na podlagi izboljšanih makroekonomskih kazalcev v preteklih mesecih pričakujejo tudi izboljšane poslovne izide v tretjem četrtletju. Pozornost vlagateljev bo tokrat usmerjena predvsem v tehnološki, farmacevtski in industrijski sektor.