Glede na okoliščine smo gledali solidno prvoligaško predstavo v taktičnih okvirih. Ne smemo zanemariti, da sta tako Maribor kot Olimpija šla skozi spremembe. Igralci na obeh straneh so izpolnili zamisli svojih trenerjev, ki sta na položaju prekratek čas, da bi pustila svoj podpis in moštvu vcepila prepoznaven slog. Verjamem, da se bosta kluba hitro znašla na mestih, ki jih pričakujeta, če bosta le vztrajala.

Maribor ubira nov pristop. Prišlo je do spremembe celotnega principa dela. Vidi se, da želi Mauro Camoranesi vnesti svoj pogled na nogomet, kar je logično in pravilno. Pri njem gre za strogi profesionalizem. Navijači v Mariboru se bodo morali navaditi, da bodo v prihodnje spremljali strog, discipliniran in zelo italijanski način nogometa. Prepričanost v lastno taktiko, disciplina in agresivnost so predpogoji, da osvojiš prvenstvo. Nihanja, ki so običajno značilna za manjše klube, si moštvo, ki želi postati prvak, ne sme privoščiti.

Na drugi strani je Olimpija še vedno v fazi formiranja. Moštvo je relativno novo, igralci se še vedno spoznavajo, zato so z osvojeno točko v Ljudskem vrtu lahko zadovoljni. Ekipo sestavlja skupek dobrih in talentiranih igralcev, vendar se postavlja vprašanje, koliko bodo dali od sebe. Od ljudi v klubu bo odvisno, da jih zadrži motivirane. Navdušuje Djordje Ivanović, ki v Partizanu ni igral redno, zato je vprašljivo, ali lahko nastopa kontinuirano. Zanimivo bo videti, kako se bo odzval po slabše odigrani tekmi.

Nekateri želijo slovensko ligo očrniti, vendar ni tako slaba, kot jo želijo prikazati. Igra se dober nogomet, a hkrati je realnost taka, da v slovenski ligi nimamo reprezentančnih igralcev na najvišji ravni. Tudi ko pridemo v evropsko tekmovanje, nismo konkurenčni. Bodisi v poletnem prehodnem obdobju delamo nekaj narobe, bodisi je selekcioniranje preslabo, ali pa je to preprosto naš domet.