Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada Nejc Eržen, Danilo Grahornik in Matjaž Vršič so tarča tožbe Borisa Vukosavljevića, ki od njih skupno zahteva 270.000 evrov odškodnine za povzročeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Sodnica Vera Gams Premerl je včeraj med sprtima stranema poskusila opraviti poravnavo, a brez uspeha, zato se bo novembra začelo sojenje. Poenostavljeno rečeno so glavni vir spora prstni odtisi, ki so jih konec lanskega februarja policisti odvzeli Vukosavljeviću, prav tako se tožniku zdi sporno, da so ga takrat tudi fotografirali.

Neuspel prevoz 100 kg kokaina

Vukosavljevićevo ime se je v javnosti pojavilo v začetku lanskega leta zaradi dveh incidentov v ljubljanskem Zalogu. Najprej je (januarja) na dvorišču ene tamkajšnjih hiš nekdo zažgal osebni avto, ogenj se je razširil tudi na nadstrešek. Dva meseca pozneje pa so izpod avta v neposredni bližini iste hiše policisti dezaktivirali eksplozivno telo. Takrat so se širila ugibanja, ali je bilo slednje namenjeno Vukosavljeviću, nekdanjemu lastniku več varnostnih služb in po poročanju medijev lastniku hiše. Da v tej zadevi ni oškodovanec oziroma da s tem dogodkom nima nič, nam je zagotovil po včerajšnji obravnavi, ki se sicer nanaša na čisto drugo »zgodbo«. O podrobnostih slednje stranke niso želele govoriti, nanje bo treba počakati do 19. novembra, ko bodo zaslišani tako Vukosavljević kot Eržen, Grahornik in Vršič.

Iz navedb, izrečenih v sodni dvorani, pa je bilo v grobem razbrati, da se je v začetku lanskega leta Vukosavljević znašel v preiskavi zaradi morebitne vpletenosti v tihotapljenje več kot sto kilogramov kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Gre za zelo odmevno zadevo, o kateri smo tudi poročali: leta 2014 je mednarodna hudodelska združba nameravala z jadrnico Ocean I prepeljati drogo, vredno od deset do dvajset milijonov evrov, iz Brazilije v Španijo. Med plovbo se je pokvaril motor in zlomil jambor, tako da je bolgarski skiper moral poklicati na pomoč. Še preden ga je rešila tovorna ladja, je v morje vrgel ves kokain. V dokaz, da tovora ni ukradel, je vse fotografiral, slike pa poslal pajdašu Nebojši Čubriloviću.

Zaradi tega in še nekaterih drugih kaznivih dejanj so na ljubljanskem sodišču že sodili skupini obtoženih s Senadom Muhamedagićem na čelu – slednji je bil sredi letošnjega leta obsojen na deset let in pol zapora.

Ovaden: da ali ne?

V začetku lanskega leta so torej v zvezi s tem preiskovali tudi Vukosavljevića. Pooblaščenec policistov Miha Kunič je včeraj zatrdil, da so za to imeli vse zakonite razloge in torej tudi za fotografiranje in odvzem prstnih odtisov. Ne samo to, na podlagi zbranih podatkov so bili preiskavo dolžni opraviti. Po Kuničevih navedbah se je končala celo s kazensko ovadbo, ki so jo zaradi pomoči pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami proti Vukosavljeviću vložili letošnjega junija. Kunič je opozoril tudi na navedbe iz sodbe Muhamedagiću in drugim, in sicer, ko je bil govor o lastniku in uporabnikih jadrnice Ocean I. Z njo da so, tako v sodbi, razpolagali Nebojša Čubrilović (leta 2015 je bil umorjen v Bosni) in brata (tudi Boris) Vukosavljević. Oziroma da sta slednja omogočala dostop do plovila. Tožnikova pooblaščenka Klementina Fincinger je odvrnila, da o tej kazenski ovadbi ne ve nič. Pa tudi, da je v enem od dopisov, ki so v sodnem spisu, navedena izjava Mateje Jadrič Zajec s specializiranega tožilstva, da zoper Borisa Vukosavljevića ni bila vložena nobena ovadba.

Kriminalisti trdijo, da je šlo vse po črki zakona, tožnik pa vztraja, da to ni res in da policijski postopek ni bil zakonit. Kot je dejal, odvzemu prstnih odtisov in fotografiranju res ni nasprotoval, vendar zato, ker je šlo za nekakšen ukaz. Je pa prej prosil za pojasnilo, da bi izvedel, za kaj pri vsem skupaj sploh gre, pa ga ni dobil. Vukosavljević je sicer vložil pritožbo na delo policije, a ni uspel, prav tako je bila zavržena njegova zasebna kazenska tožba zoper Eržena zaradi blatenja časti in dobrega imena. Z zavrženjem se je končala tudi odškodninska tožba zoper notranje ministrstvo. Menda zato, ker ni sprožil predhodnega postopka po zakonu o državnem odvetništvu, ampak je tožbo naslovil neposredno na sodišče.