Skoraj petina prebivalcev MO Kranj je starejša od 65 let, glede na demografske trende pa bo ta delež še naraščal. Mnoga področja skrbi zanje zato v gorenjski prestolnici nujno potrebujejo bodisi več pozornosti občine bodisi več denarja za delovanje. To so že na januarskem forumu in pozneje tudi v javni razpravi poudarili avtorji pobud in pripomb na osnutek strategije varstva starejših za obdobje 2020–2024. Dokument, ki obsega 28 strani in je dopolnjen s predlogi in pripombami sodelujočih, so na zadnji seji potrdili kranjski mestni svetniki. »Namen strategije je ustvariti vizijo celostnega razvoja skrbi za starejše v občini. Cilj je zagotoviti čim bolj celovito skrb za starejše s prepletanjem razvoja institucionalne mreže z razvojem drugih organiziranih storitev v domačem okolju,« povzema župan Matjaž Rakovec.
Dejavno življenje starejše veliko stane
Pomemben del dejavnega življenja starejših pripravljajo društva upokojencev, ki pa v osnutku strategije po mnenju njihovih predstavnikov niso imela ustreznega mesta. Na občini so jim (in drugim nevladnim organizacijam ter prostovoljcem) v končni verziji dokumenta posvetili več pozornosti. Na območju MO Kranj sicer deluje več tovrstnih društev, največje po številu članov je Društvo upokojencev Kranj. V njem skrbijo za športne in kulturne dejavnosti, pripravljajo turistične izlete in izobraževanja, dejavni pa so tudi na socialnem področju, spodbujajo šport, rekreacijo in gibalno kulturo ter druženje. A po besedah predsednika društva Marjana Mihelčiča si dejavnosti, za katere je treba doplačati, marsikdo med upokojenci ne more privoščiti. »Vsak četrtek v društvu organiziramo planinski izlet, ki stane v povprečju 15 evrov na udeleženca. Za mnoge je to preveliko finančno breme, da bi se lahko udeležili izleta vsak teden,« pravi in dodaja, da so v društva upokojencev včlanjeni predvsem upokojenci z nižjimi pokojninami.
Zato bi bila društva upokojencev vesela obsežnejšega sofinanciranja občine, brez dlake na jeziku pove Mihelčič. »Za izvedbo vseh programov potrebuje naše društvo okoli 60.000 evrov na leto. Za delovanje v letošnjem letu smo od MO Kranj prejeli 7000, lani 5000 evrov. Nekaj, ne pa vse, pokrijemo iz članarin. Okoli 1200 članov plača članarino v znesku 12 evrov na leto, za starejše od 90 let pa je članstvo brezplačno. A za izvedbo programov to ne zadostuje in pogosto morajo upokojenci za dejavnosti doplačati,« pravi in dodaja, da s prostori za svoje dejavnosti sicer nimajo težav. Skrbi pa ga, saj opaža, da se upokojenci društvu ne priključujejo več tako množično kot v preteklosti, ko so imeli tudi po 4500 članov. »Glede na to, da v Kranju živi okoli 15.000 upokojencev, je delež vključenih v društvo razmeroma nizek,« opozarja.
Upokojenska društva pa si v prihodnje vendarle lahko obetajo nekaj več denarja, je razbrati iz strategije. Z letošnjih 17.000 evrov za vsa društva upokojencev v občini naj bi se prispevek občine za njihovo delovanje čez dve leti dvignil za tisočaka, leto kasneje še za enega, leta 2024 pa naj bi občina zanje namenila 20.000 evrov. Povečala naj bi se tudi občinska sredstva za veteranske organizacije s sedanjih 5000 na 6500 leta 2024. Z zdajšnjih 23.305 evrov na 27.000 evrov v letu 2024 pa naj bi občina dvignila znesek za ostale nevladne organizacije za delo s starejšimi.
