V Sloveniji je v povprečju 1435 zapornikov na leto, med njimi jih je večina starih od 27 do 39 let. Mnogi nimajo niti osnovne šole, kaj šele kakšnega aktualnega znanja in veščin, ki bi jih potrebovali ob vrnitvi v vsakdanje življenje. Prav o tem so začeli pred petimi leti razmišljati v trebanjskem Centru za izobraževanje in kulturo (CIK), ki na področju izobraževanja obsojencev že vrsto let sodeluje z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij.

Nastal je mednarodni projekt SkillHubs, v okviru katerega so partnerji iz Slovenije, Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Malte in Romunije razvili inovativen model usposabljanja, namenjen obsojencem pred iztekom večletne zaporne kazni, v okviru katerega razvijejo določena znanja, ki so v danem trenutku najbolj zaželena pri delodajalcih in potrebna za uspešno vključevanje v delo. Z evropskimi sredstvi podprt projekt se po dveh letih in pol zaključuje, a kot pravijo v CIK Trebnje, iščejo možnosti, kako bi postal stalnica.

Ključne kompetence prihodnosti

Trebanjski CIK je idejo razvil v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije ter partnerji iz tujine, medtem ko so konkretne pilotne izvedbe od oktobra 2019 do januarja 2020 potekale v največjem slovenskem zaporu Dob pri Mirni ter zaporih na Malti in v Romuniji. »Že pred leti, ko smo razmišljali o sami ideji in pripravljali projekt, smo opravili cel kup raziskav. Takrat smo se naslonili na Svetovni gospodarski forum, ki je leta 2014 oblikoval deset ključnih kompetenc, ki naj bi bile pomembne na trgu dela leta 2020. Poleg osnov, kot so pismenost, računska kompetenca ter digitalne vsebine, je gospodarski forum kot ključne kompetence prihodnosti takrat izpostavil predvsem ustvarjalno mišljenje, kritično razmišljanje in reševanje problemov,« pripoveduje vodja projekta Sabina Tori Selan iz CIK Trebnje.

Na Dobu je trenutno okoli 500 obsojencev. V projektu jih je sodelovalo petnajst, zaključilo ga je devet, še posebej trije pa so zelo resno zagrabili za učenje, pravi Nina Jevševar, na Dobu zadolžena za izobraževanje obsojencev. »Med njimi sta bila dva že odpuščena iz zapora in upamo, da jima bodo znanja, pridobljena v projektu, resnično koristila.«

Program glede na želje obsojencev in potrebe trga

Najprej so opravili razgovor z vsakim sodelujočim, o njegovih željah, pričakovanjih. Hkrati so opravili raziskavo med podjetji glede znanj, ki jih pričakujejo pri svoji dejavnosti. »Ko smo dobili podatke podjetij in spoznali tudi želje obsojencev, smo se začeli pogovarjati o samem programu. Zanimivo je, da so vsi obsojenci, ki so sodelovali, želeli razviti podjetniško idejo. Tako so v treh skupinah razvijali tri različne podjetniške ideje ter vse, kar je s tem povezano, od iskanja motivacije, ciljev, interesov, kalkulacije do analize trga,« pojasnjuje Jevševarjeva. Pri tem so obsojenci preučili tudi celo vrsto gradiv, ki so jim jih prinašali mentorji.

Na Dobu si seveda želijo, da bi novi model postal stalnica v izobraževalnem sistemu obsojencev. V formalno izobraževanje je sicer v največjem slovenskem zaporu vključenih okoli 150 obsojencev na leto; v program osnovne šole denimo se vpiše od 30 do 40 obsojencev. Če k temu prištejemo še programe nacionalne poklicne kvalifikacije ter vsa mogoča neformalna izobraževanja, od tečajev tujih jezikov do računalništva, se na Dobu izobražuje okoli 330 obsojencev na leto, pravi Jevševarjeva in še doda, da osnovno šolo konča v povprečju pet, srednjo šolo pa petnajst zapornikov na leto.