Vse od prisege nove vlade do danes po oceni predsednika LMŠ Marjana Šarca spremljamo vladno podrejanje institucij in njeno prizadevanje, da bi prevzela nadzor v nadzornih institucijah ter tako preprečila preiskave zoper njo in nasprotna mnenja. Vlada po njegovih besedah ni sposobna reševati epidemiološke slike, pač pa še poglablja krizo in nezaupanje. »Takšno ozračje pa je dobro gojišče za teoretike zarote, ki pravijo, da ukrepi niso potrebni. Ukrepi so še kako potrebni in treba jih je tudi predstaviti na ustrezen način,« je poudaril.
A mimo krize z epidemijo se po Šarčevi oceni dogaja podrejanje institucij, od policije, drugih obrambno-varnostnih sistemov pa do finančne uprave in drugih institucij, skratka vseh, ki bi lahko preiskovali nečedna ravnanja. »Piko na i pa smo doživeli, ko se v nasprotju s pravnim redom EU in s kakršnimikoli normami skuša na hitro, praktično čez noč združiti vse regulatorje pod eno streho pod krinko racionalizacije. Vsem nam je jasno, da gre za podreditev sistema in ščitenje koruptivnih praks,« je izpostavil Šarec.
Na predlog sta se odzvala tudi evropska poslanca LMŠ Klemen Grošelj in Irena Joveva, ki sta zapisala, da ima predlog več kot očitno povsem druge cilje od javno predstavljenih. »Nikakor ne gre za preoblikovanje po nizozemskem modelu ali za debirokratizacijo, kaj šele za premišljeno, strateško odločitev, temveč za še enega v vrsti kadrovskih cunamijev,« sta kritična. Dodala sta, da pri tem še posebej bode v oči, da se to dogaja le nekaj dni po poročilu Evropske komisije, kjer je bila kot ena izmed ključnih slabosti izpostavljena tudi pomanjkljiva vključenost javnosti v pripravo zakonskih aktov.
Voditeljica SD Tanja Fajon se je strinjala, da gre za poskus še zadnjega političnega prevzema neodvisnih institucij pod krinko debirokratizacije. »Ne bi me presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti tudi DZ,« je bila ostra. Državljanke in državljane je pozvala, naj bodo glasni, saj gre za njihove pravice. Gre namreč za edine neodvisne regulatorje in politični vplivi nanje pomenijo konec pravne države in demokracije. Izpostavila je tudi pričakovanje na oster odziv Evropske komisije.
»Drvimo v nevarno, avtoritarno smer. Predsednik vlade pri pripravi zakonodaje v tajnosti gre verjetno tudi v nasprotju z ustavo,« je ocenila Fajonova. Po njenih besedah to kaže, da vlada v času koronske krize, ko se zdravstveno stanje ljudi slabša, izkorišča razmere za uveljavljanje nekih zelo hudih političnih potez v družbene podsisteme države. »To je nedopustno,« je jasna Fajonova.
Da za kuliso koronske krize vlada počne vse kaj drugega, kot se sooča z epidemijo, je poudaril koordinator Levice Luka Mesec. Med drugim si želi podrediti osem ključnih regulatorjev, cilji tega pa so jasni. Kot je naštel, želi počistiti z ljudmi, ki v agencijah razmišljajo s svojo glavo, regulatorje združuje, ker si je lažje politično podrediti dve agenciji kot osem, poleg tega pa jih združuje zaradi ozkih lastnih interesov. Glede slednjega je Mesec spomnil, da Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravkar preiskuje ravnanje ministra za okolje Andreja Vizjaka zaradi nakupa Petrolovih delnic pred deregulacijo cen naftnih derivatov.
»SDS ruši vse, kar diši po demokraciji in pravni državi,« je bila ostra predsednica SAB Alenka Bratušek. Po njenih besedah vlada nima strokovne utemeljitve za združevanje regulatornih organov pod dve agenciji, tudi pravno je takšen ukrep po njeni oceni na zelo trhlih nogah, saj morajo biti agencije neodvisne. Kot je opozorila, bi lahko ukrep vplival celo na varnost v zračnem prometu. Bratuškova je tudi ocenila, da gre za popolno podreditev sistema in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema.
Mesec je še poudaril, da mora opozicija ostati trdna in enotna v nasprotovanju politikam te vlade. Izrazil je zadovoljstvo, da so tokrat nastopili skupaj v nasprotovanju načrtom vlade, ki uničujejo demokratične standarde. Predsedniki štirih opozicijskih strank ostro nasprotujejo vladnim načrtom glede združevanje regulatorjev in so enotni, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da to preprečijo.
K nasprotovanju ureditvi, kot ga v osnutku zakona o Javni agenciji RS za trg in potrošnike in Javni agenciji RS za finančne trge predvideva vlada, so opozicijski voditelji pozvali tudi stranke koalicije. Če pa bo zakon sprejet, Bratuškova ne izključuje niti iskanja podpore med ljudmi, torej zbiranja podpisov za izvedbo referenduma.
