Bonsaji so za mladega vrtnarja, ki je poleg študija gozdarstva obiskoval tudi študij hortikulture na celjski višji strokovni šoli, konjiček, ki ga združuje z gibanjem v naravi. Pogosto se udeležuje tudi različnih izobraževanj po Evropi. Z omembo, da je oblikovanje bonsajev bolj ali manj moška domena, se Matija Triglav ne strinja. »Morda se res ne opazi veliko deklet, vendar so prisotne. So tudi odlične oblikovalke bonsajev. Po drugi strani praktično ni žensk oziroma so bolj redke, ki se ukvarjajo z modelarstvom malih letal,« je povedal sogovornik in dodal, da gre pri oblikovanju bonsaja dejansko za modeliranje oziroma kiparjenje z živimi rastlinami. »Gojitelj bonsajev z različnimi tehnikami skuša oblikovati mlado drevesce tako, da ima videz starega drevesa,« je razložil Triglav in opomnil, da bonsaj nima samo ene določene oblike. »So lahko vseh oblik, ki se pojavljajo v naravi. Zagotovo pa so Japonci tisti, ki so jih v zadnjih sto letih najbolj kultivirali.«

Oblikuje rešeljiko, prav tako rušje, bor, tudi hrast

Za bonsaj, kot pravi Triglav, je dejansko primerna vsaka lesnata rastlina. »Uporabimo lahko listavce, iglavce, tudi grmovnice. Pomembno je, da končna oblika bonsaja spominja na odraslo drevo,« je povedal sogovornik, ki je potrdil, da je za bonsaje primerna tudi večina avtohtonih sort. »Primerne so tiste drevesne vrste, pri katerih lahko velikost listov zmanjšamo z različnimi tehnikami. Najraje 'kiparim' rešeljiko, češnji sorodno vrsto, ki raste na Krasu in Istri, s pravilno nego tudi v vsakem vrtu. Obožujem tudi rušje, rdeči bor in macesen. Nekatere je lažje, druge težje oskrbovati,« je povedal in izpostavil oreh, ki ima sestavljen velik list in ga je težko zmanjšati. »No, z orehom zagotovo ne boste dočakali vrhunca estetike tega drevesa poleti. Ko bo drevo v zimskem času golo, lahko s pravilnim oblikovanjem vej naredimo lepo obliko drevesa.

Ko gojitelj bonsajev najde primerno drevesce – z zanimivo obliko debla, primernim koreničnikom in vejami, ki izraščajo na primernih mestih, nekje v naravi ali pa je umaknjeno v kot drevesnice, kamor običajno pospravijo najbolj neugledne sadike – ga po pridobitvi dovoljenja lastnika čaka težaven izkop. Pri tem je pomembno, da ohranimo čim več drobnih korenin. Drevesce nato presadimo v prvo, trening posodo, kjer se na novo življenje in prvi oblikovalski poseg pripravlja vsaj nekaj let. »Do presaditve oblikovanega drevesca v bonsaj posodo mine še nekaj let,« razloži sogovornik, ki izpostavi, da pri bonsajih višina drevesca ni pomembna. »Bonsaj je namreč po japonsko drevo v posodi. Moj najmanjši bonsaj v višino meri 10 centimetrov, največji dober meter. Lahko pa so veliki tudi več metrov.«

Bonsaj je zunanja rastlina

Čeprav je bonsaj prava umetnina, živi kip, s katerim bi se radi ponašali oziroma bi dodal močno težo hišnemu interjerju, je treba vedeti, da to ni rastlina za notranje prostore. »Težko jim namreč omogočimo naravno klimo; pozimi je zaradi centralnega ogrevanja zrak preveč suh, poleti je preveč senčno,« je povedal Triglav in omenil tudi vse tiste ljudi, ki so bili prav zaradi napačnega vzdrževanja drevesa v posodi razočarani, ko je to propadlo.

Zato pa je po drugi strani za duše z umetniško žilico pravi izziv oblikovati drevo, da bo delovalo prikupno. A kot opozarja gojitelj bonsajev, za bonsaj ni nujno, da je lep, lahko je tudi brez prave oblike. »Navsezadnje tudi drevesa v naravi niso vedno elegantna, to ni sinhrona umetnost. Ni nujno, da je nežna, lahko je groba, vulgarna. Tudi na bonsaj vsak gleda s svojimi očmi.

Je pa Matija Triglav vesel, da ljudje počasi spreminjajo odnos do bonsajev. »Čeprav okoli hiš še vedno prevladujejo nivakiji, oblikovana drevesa brez posod, dobivajo tudi bonsaji svoje privržence med ljubitelji okrasnih dreves. »Vendar ima bonsaj tudi svojo ceno,« pove Triglav. Kakšno, ni želel povedati, je pa iskreno odgovoril: »Bonsaji imajo ceno, ki jo narekuje zanimanje na trgu. Podobno kot pri vsaki umetnosti. Nekdo v bonsaju vidi njegovo umetniško vrednost, za drugega je lahko le kubični meter ali dva drv za podkurit.«