»Za to, da danes počnem, kar počnem, se moram zahvaliti nevladni organizaciji z imenom DZMP Luksuz produkcija. V naših krajih je začela delovati, ko se je povečala dostopnost video opreme, in mladim, kot sem bila jaz, ponudila različne možnosti, da spoznamo filmski svet. Priložnost sem sprejela z odprtimi rokami! Luksuz je bil tudi mladinska organizacija, ki nas je podpirala kot posameznike; dala nam je tehnično znanje o filmu, obenem pa nas je usmerjala v številne družbene teme in nas ozavestila o dogajanju v lokalnem okolju. Lahko rečem, da je meni nevladna organizacija odprla filmsko življenjsko pot.«
Malo zaradi predanosti nevladnemu sektorju, malo zaradi potrebe po ustvarjanju in po organizacijski obliki, ki bi ustvarjanje omogočala, je nekaj let kasneje Mia Brunej s somišljeniki ustvarila svojo lastno nevladno organizacijo, Zavod LIJAmedia. »Svoje znanje smo želeli predajati naprej po podeželju, kjer je - vsaj v naših koncih - dostopnost do filmskega znanja zelo slaba. Na začetku nismo z gotovostjo vedeli, kaj bi radi, vedeli smo le, da je treba. Preizkušali smo se, se iskali, in sčasoma izoblikovali organizacijo, kakršna je danes,« pripoveduje Mia Brunej.
Filmska točka in delavnice
»Delujemo v Krškem in na okoliškem podeželju. Delo na podeželju si še posebej ženemo k srcu. Srečamo veliko mladih, ki se najdejo v filmskem svetu. Včasih pomislim, joj, če ne bi prišli mimo mi, ti otroci ali mladi sploh ne bi prepoznali svojih talentov in želja,« razmišlja Mia Brunej.
Zavod LIJAmedia »stoji na štirih nogah«. »Prva je Filmska točka. Gre za kontinuirano obliko nudenja izobraževanj in socialnega okolja, kjer lahko mladi in otroci prepoznajo nove priložnosti. Srečujemo se enkrat tedensko, mladim damo na razpolago tudi prostor v Krškem, občasno pa se odpravimo še na teren na podeželje. Gre za kontinuirano delo, kjer lahko spremljamo razvoj posameznikov in skupin. Svetujemo tudi prek spleta!«
»Druga 'noga' so Filmske delavnice, pri čemer gre za bolj zaključene, enkratne dogodke: pridemo, izvedemo delavnico, naredimo filmski izdelek in gremo. Sodelujemo z mnogimi naročniki, šolami, Javnim skladom za kulturne dejavnosti, različnimi večgeneracijskimi centri ali društvi, recimo z društvom gluhih in naglušnih …« našteva Mia Brunej.
V podporo svojim dejavnostim izvajajo tudi pridobitno dejavnost snemanja in fotografiranja po naročilu, pri čemer so se posebej osredotočili na področji kulture in ranljivih skupin. »Ustvarjamo predstavitvene videe za projekte, snemamo koncerte in druge kulturne dogodke. Ta pridobitna dejavnost nas je veliko let zelo, zelo podpirala, no, trenutno pa je precej 'v koroni'!«
Trije milijoni klikov
»Četrti steber našega delovanja pa so izobraževalna orodja,« pravi Mia Brunej. »Trenutno je najbolj vidno in uspešno spletno orodje Spletna šola Vision, ki je nastala v štirih jezikih in ima ta hip že več kot tri milijone klikov ter prek tristo tisoč uporabnikov z vsega sveta. Zelo dobro je obiskana stran v turškem jeziku, ki smo jo razvili skupaj s turškimi partnerji, ki smo jih našli skoraj po naključju, nato pa se je razvila krasna zgodba.«
»V nekem trenutku na začetku delovanja so v naš nabiralnik začele prihajati mnoge pobude za sodelovanje s turškimi partnerji, ki so želeli vstopati z nami v mednarodne programe Erasmus+. Nismo bili najbolj prepričani, ali gre za resne zgodbe ali za generična sporočila. A eno pismo je prav sijalo ven. Odločili smo se, da se odzovemo, in razvilo se je partnerstvo, ki še zmeraj traja. Izjemno smo se ujeli. Z isto ekipo zdaj nadaljujemo delo in nadgrajujemo učbenik Vision, projekt je že odobren v programu Erasmus+. Gre za učbenik s podrobnimi navodili o ustvarjanju animiranega filma, predvsem kot orodja za družbeno vključevanje ranljivih skupin. Učbenik bo imel poleg tehničnih še dodatna poglavja o vključevanju ranljivih skupin ter o delu z mladimi z manj priložnostmi,« pripoveduje Mia Brunej.
»Delujemo v podeželskem okolju in resnično smo zelo ponosni na vpetost v lokalno okolje. Na podeželju so to tako majhna okolja, da si prisiljen vzpostaviti komunikacijo z zelo različnimi posamezniki in organizacijami. Razviti moraš občutek za vzajemno razumevanje in sodelovanje in zelo smo ponosni na množico dobrih odnosov, ki smo jih uspeli zgraditi. Od nevladnih organizacij, izobraževalnih inštitucij, občine … To nam ogromno pomeni,« zatrjuje Mia Brunej, ki pristavi: »Ko vidimo moč navdiha in izraze upanja na obrazih otrok in mladih, vključenih v naše programe … Ko otroci prepoznajo neko novo priložnost in vidijo, da obstajajo poti, ki so jim blizu, kjer lahko ustvarjajo na drugačen način, kot so navajeni iz kakšnih drugih struktur in inštitucij, ki temeljijo na besedici ne … Poleg otrok s podeželja srečujemo tudi ogromno otrok priseljencev. In pri obojih opažamo iste odzive. Ko jim v očeh prebereš, kako se jim je odprla nova priložnost, kako so vstopili v socialno okolje, se vključili in dobesedno zažareli. To nas žene naprej.«
Mia Brunej pač ve, o čem govori, kakor je vedela deklica z začetka članka: v filmu lahko ustvariš domišljijski svet, poln možnosti. »Kot otrok to res rabiš. Kaj pa veš, kakšen bo svet čez dvajset let!«
