Britanski premier Boris Johnson in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen sta se v soboto samo slišala na »telefonskem vrhu«, čeprav so napovedali videokonferenco. Dan prej so se pogajalci EU in Velike Britanije spet razšli brez večjega napredka v pogajanjih o sporazumu o bodočih trgovinskih in drugih odnosih po brexitu, čeprav je bilo predvideno, da bo to zadnji krog pogajanj in da se bodo v primeru zadostnega napredka nadaljevala s »pogajanji v predoru«. Tako v EU rečejo še zadnjim pogajanjem glavnih pogajalcev, ki bi postavili »pike na i« do vrha EU, ki bo 15. in 16. oktobra, kjer naj bi blagoslovili dogovor.
Glavni problem so ribe in subvencije
Zadostnega napredka za finale v predoru ni bilo, bilo pa naj bi ga dovolj za to, da je telefonski vrh prinesel enomesečno podaljšanje pogajanj. Obenem sta sogovornika naročila pogajalcem, naj se še bolj potrudijo, da bi premostili razhajanja, posebno na področjih ribolova in državnih subvencij podjetjem. Britanija naj bi EU ponudila triletno prehodno obdobje (2021–2024) za postopno zmanjšanje ulova rib v britanskih vodah, da bi se lahko ribiči iz EU prilagodili novim razmeram. Francija naj bi temu nasprotovala. Glede državnih subvencij podjetjem naj bi London ponudil »načela pri nadzoru domačih subvencij«, kar EU zavrača, ker gre samo za obljube, ki bi jih lahko kršil. Tako kot bo Velika Britanija kršila mednarodno pravo, če bo uveljavljala novi zakonski predlog o notranjem trgu, s katerim si jemlje pravico do nespoštovanja ključnih delov lanskega sporazuma o umiku iz EU, kar zadeva Severno Irsko. EU je zato Londonu že postavila ultimat in bi do 30. septembra moral črtati ta del predloga zakona. Ker ga ni, je EU vložila tožbo proti Veliki Britaniji.
Johnson pravi, da sta s von der Leynovo presodila, da je dogovor mogoč, a dodal: »Je še nekaj težkih zadev. EU pa mora razumeti, da smo zelo resni, ko pravimo, da moramo imeti nadzor nad svojimi zakoni in predpisi. Razumeti morajo tudi, da je povrnitev ribolovnih pravic, ki smo jih izgubili leta 1973, enako pomembna.« Johnson ob tem vztraja pri grožnji z odhodom iz EU brez dogovora. Včeraj je dejal, da si želi kanadski model trgovinskega dogovora z EU, a dodal, da bi Britanija cvetela tudi brez dogovora.
Dogovor zelo mogoč, a zelo daleč?
Vodja pogajalcev EU Michel Barnier prihaja ta teden v London. Pred tem bo danes v Berlinu obiskal nemško kanclerko Angelo Markel, ki je namignila, da bo EU »pokazala svežo prožnost«. Barnier pravi, da bosta ključna zadnja dva tedna oktobra, in izraža upanje, da bo dogovor pripravljen za ratifikacijo v začetku novembra. Johnson je kot skrajni rok za sklenitev dogovora doslej navajal sredino oktobra (vrh EU), zdaj pa je nehal govoriti o skrajnem roku, kar je najbrž dobro znamenje. Slabo znamenje pa je, da uradni London pravi, da »je dogovor zelo mogoč, vendar hkrati zelo daleč od tega, da bi bil nekaj zanesljivega«. In da je Johnson von der Leynovi ponovil, da je pripravljen Veliko Britanijo povesti iz EU brez dogovora, če ne bo pristala na »kanadski« dogovor z Londonom.
