Trk avtomobila v pešca pri hitrosti 50 kilometrov na uro je enak padcu z višine 9,8 metra, s slikovito primerjavo opozarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP) in izpostavljajo, da smo vstopili v najbolj nevarno obdobje za pešce, najranljivejše udeležence v prometu. Od oktobra do marca namreč na cestah umre največ pešcev, v letih 2015 do 2019 kar 49 od skupno 76, torej dve tretjini, glavni razlogi pa so krajši dnevi z več teme, slabša vidljivost in spolzke ceste. So pa številke smrtnih žrtev spodbudnejše kot lani – do srede septembra je na naših cestah umrlo šest pešcev, kaj je za skoraj polovico (45 odstotkov) manj kot v istem obdobju lani ter najmanj v zadnjih šestih letih. Seveda ne smemo pozabiti, da je bilo zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa v prometu manj tako pešcev kot voznikov. Za skoraj četrtino je bilo letos manj tudi nesreč, v katerih so se pešci poškodovali.

Glavni vzroki za smrt pešcev v nesrečah zadnjih pet let so bili nepravilno ravnanje pešca (20 od 76 umrlih), neprilagojena vožnja voznikov in pa neupoštevanje pravil o prednosti. Podobno kaže letošnja statistika – trije od šestih umrlih pešcev so sami zakrivili nesrečo, druge tri so povozili med pravilnim prečkanjem prehoda za pešce, kaže statistika AVP. Vseh šest je umrlo v trčenju z avtom, štirje v naselju in dva zunaj naselja. Tudi podatki za petletno obdobje kažejo, da so naselja za pešce malenkost bolj nevarna. V zadnjih treh letih je največ pešcev umrlo na zebri med pravilnim prečkanjem ceste (15 od 43, več kot tretjina), petina jih je življenje izgubila pri hoji ob cesti, osem pa jih je umrlo na avtocesti (polovica pri prečkanju, polovica pri popravilu avta).

Na zebri tretjina s telefonom v rokah

Tako pri voznikih kot kolesarjih in pešcih pa je zadnja leta vse večja težava uporaba mobitelov. Raziskave kažejo, da kar polovica pešcev in tretjina kolesarjev med prečkanjem ceste brska po telefonu. »Pozornost na cesti se med uporabo telefona tudi pri pešcih lahko zmanjša za več kot 60 odstotkov,« opozarjajo na AVP in priporočajo, da tudi med hojo uporabljamo pamet, ne pa pametnega telefona. Na Hrvaškem so se lani prvi v Evropi domislili rešitve za večjo varnost v telefone zatopljenih pešcev in tako sredi Zagreba postavili semafor, ki rdečo oziroma zeleno luč projicira na tla, s čimer so pešce in kolesarje želeli opozoriti na nevarnost uporabe telefona v prometu. Uporaba mobitelov med vožnjo je v porastu tudi med vozniki – policisti so lani odredili 334.000 ukrepov, od tega so 31.000 voznikov ujeli s telefonom v rokah.

Ker se največ nesreč, v katerih so udeleženi pešci, pripeti ravno jeseni in pozimi, v AVP danes začenjajo nacionalno preventivno akcijo »Bodi viden – bodi previden«. K večji varnosti pripomorejo različni odsevniki, kresničke, odsevni trakovi in svetilke, čeravno jih večina, kar 93 odstotkov pešcev, ne uporablja. »Uporaba odsevnih elementov lahko pešcu v temi in mraku reši življenje,« sporočajo z AVP, kjer bodo v času akcije do 18. oktobra razdelili kar devet tisoč odsevnih trakov.

V tem času bo policija ostreje nadzorovala tako voznike kot pešce, osredotočali pa se bodo na območja v neposredni bližini prehodov čez cesto. Dodatno pozorni bodo na kolesarje in uporabnike e-skirojev, ki jih v AVP pozivajo, naj vozijo previdno in bodo zlasti na mešanih površinah, ki jih uporabljajo vsi, dodatno pozorni.