Gre za vrt manjših dimenzij, v katerem si je njegova lastnica želela naravnih elementov, kot sta voda in kamen. V tesnem sodelovanju med oblikovalcem in naročnico je skozi kreativni proces nastal krajinski element, ki spominja na prodnati breg reke ali jezera z rahlo dvignjenim robom. V sredini je vrt izčiščen, za poudarek je posajeno le drevo, pod katerim je majhen, intimen ribnik. V njem so dve zlati ribici, miniaturni lokvanji in ciperus, ki je v loncu potopljen v vodo. Gre za severnoafriško rastlino, ki raste na obrežjih Nila in si jo je lastnica vrta, velika ljubiteljica rastlin, izbrala za poudarek.

Na vrtu prezimi tudi kamelija

Celotna zasaditev je načrtovana skladno z lego in konceptom obrežnega vrta, ki hkrati dopušča veliko prostora za eksperiment. Tako recimo med bujnimi rododendroni že štiri leta sijajno uspeva kamelija, ki pri nas sicer ni prezimno trdna rastlina, a v določeni mikroklimi in ob ustrezni negi preživi. Senčni del vrta, zasajen z zimzelenim rastlinjem, se na levi zaključi z ileksom, s sončnim predelom pa ga poveže nepravi bonsaj bora na koncu vrta. »Bonsaj načeloma pomeni miniaturno inačico odraslega drevesa, pogled nanj pa ustvarja občutek daljšega in širšega prostora,« pojasnjuje krajinar. V desnem delu zunanjega prostora raste veliko število mediteranskih rastlin, med njimi rožmarin, sivka in celo ananasov žajbelj, ki ima resnično vonj po ananasu.

Sicer pa je vrt v Kosezah poligon za »nano« rastline, torej rastline, ki so zaradi selekcije žlahtniteljev manjše rasti. Tako denimo forzicija Forsythia ovata paulina in japonska kutina Chaenomeles x superba Nicoline, ki ju poznamo kot velika spomladi cvetoča grma, tukaj rasteta v svoji mali različici. Med trajnicami pa, ker si je tako želela lastnica, ostaja nekaj prostora tudi za zasaditev sezonskega cvetja. Nekaj rastlin je gospa preselila s svojega prejšnjega vrta, med njimi tudi košati grm navadni usodnik. Tega je dobila v dar od nekdanjega soseda, lastnica še pripoveduje o emotivnem ozadju zasaditve.