V starih pratikah je pisalo, da se slavi spomin na mrtve na zahvalni dan 2. novembra, grobove pa se je obiskovalo na prvo nedeljo po tem datumu, če na ta dan ni bila nedelja. Že v dvajsetem stoletju smo Slovenci na dan vseh svetih slavili spomin na mrtve 1. novembra, po »komunistični teologiji« (Štuhec) pa je bil v kompromisu z RKC 1. november preimenovan v dan mrtvih, pozneje v dan spomina na mrtve.

Iskreno počastitev spomina na pokojne sorodnike, prijatelje in znance bomo izkazali tako, da bodo grobovi lepo oskrbovani vse leto, svečko pa bomo poleg dneva spomina prižigali ob priložnostnih obiskih. Lepo bi bilo, da bi se potomci na ta dan ali kakšen dan blizu njega skupaj zbrali ob grobu in prižgali eno svečo ter se poklonili pokojnim, s čimer bi se videlo, da je spomin posvečen in narejeno še nekaj dobrodelnega. Kaj? Vsak naj prinese s seboj droben denarni prispevek, zbrana sredstva pa eden od njih pošlje na katerega od dobrodelnih računov. Iz lanske izkušnje lahko povem, da so to nekateri že storili (nakazilo DPM v sklad Pomežik soncu), na kar bi bili pokojni ponosni, prejemniki pa zadovoljni. Pokopališča bi bila lepša, vidno bi bilo, kje je bila ideja uresničena, hkrati pa bi bila tudi prikazana visoka naravovarstvena zavest.

Marko Kožar, Male Lašče