Kaj zaščitna maska pomeni glede preventive in koronaukrepov, seveda vsi razumemo in jih poskušamo tudi v največji možni meri upoštevati, žal pa se vsi skupaj premalo zavedamo, kaj uporaba zaščitne maske povzroča v psihosocialnem smislu.
V Sloveniji živi več kot 150.000 oseb z okvaro sluha, ki si pri komunikaciji večinoma pomagajo tudi z odčitavanjem z ust, in vsem tem ljudem je obvezna uporaba klasičnih zaščitnih mask odvzela še to skrajno možnost komunikacije. Pa ne gre le za odčitavanje z ust, ampak je bistvenega pomena za razumevanje tudi popačenje vseh zvokov, ki jih povzročajo zaščitne maske ali vsi možni vizirji in pregrade, ki se sedaj uporabljajo vsepovsod, v trgovinah, knjižnicah, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, občinah, bankah in vseh ostalih javnih ustanovah.
Da je to razumevanje povedanega vsesplošen problem ne samo nas oseb z okvaro sluha, ampak tudi mnogih sodržavljanov, ki se s to problematiko soočajo na svojem delovnem mestu, naj navedem le en primer obiska knjižnice v Ljubljani, kjer sem bil osebno prisoten ob mednarodnem dnevu gluhih. Oseba s težko okvaro sluha in vida je vljudno pristopila k okencu za stranke v skladu z vsemi predpisanimi ukrepi, seveda z zaščitno masko in obveznim razkuževanjem. Potem pa so jo po vsem mukotrpnem pregovarjanju lepo prosili, da naj rajši sname masko, ker sicer ni nobene možnosti, da bi se pravilno razumeli. In smo vsi prisotni maske sneli in se lepo sporazumeli, na ustrezni distanci.
Kljub temu da je bila država do neke mere razumevajoča in je celo v uradnem listu zapisala, da smo osebe z okvaro sluha delno oproščene uporabe mask med komuniciranjem ali tolmačenjem, smo vse prevečkrat deležni nerazumevanja in včasih tudi grobih histeričnih verbalnih napadov. To sem tudi sam osebno doživel v ljubljanski garažni hiši s strani starejšega gospoda, ki ga seveda povsem razumem, ampak on očitno mene ni, saj moja invalidnost ni vidna.
In ko se že na nivoju države nabavljajo razna zaščitna sredstva in tudi maske, od serviet z gumicami do še česa brez ustreznih certifikatov, bi bil po mojem mnenju res že skrajni čas, da – če že zaščitne maske morajo biti – naj se uporabljajo take, ki so prijazne do vseh nas, pa še bolj zdrave in zračne so za vse uporabnike.
Prozorne maske ali priročni vizirji bi bili še kako dobrodošli povsod, še posebno v izobraževalnem sistemu in v vseh javnih inštitucijah, zagotovo pa tudi v parlamentu, saj celo poslanci in ministri sami ugotavljajo, kakšne probleme v medsebojni komunikaciji jim povzroča uporaba klasične zaščitne maske.
To sem zapisal z velikim upanjem za razumevanje države in sodržavljanov do vseh oseb z okvaro sluha. Predvsem pa sem iskreno napisal vsem odločevalcem z upanjem do razumevanja otrok v šolah, ki jim obvezna uporaba navadnih zaščitnih mask uničuje šolstvo in otroštvo, ne nazadnje lahko tudi zdravje.
Napisano je tudi v upanju do razumevanja starejše populacije, med katero se že vsaka druga oseba sooča z izgubo sluha in jim navadne zaščitne maske drastično znižujejo kvaliteto bivanja v tretjem življenjskem obdobju, še posebno pa vsem tistim, ki bivajo v domovih za starejše.
Koronaukrepi imajo lahko tudi hude stranske učinke, ki jih ne bi smeli spregledati, bi jih bilo pa lahko precej manj z malce več strpnosti in razumevanja.
Boris Horvat Tihipredsednik odbora naglušnih ZDGNS