Le šest tednov po slavju Bayerna München v ligi prvakov so na sedežu Evropske nogometne zveze (Uefa) v Nyonu že opravili žreb skupinskega dela nove sezone najmočnejšega nogometnega tekmovanja na svetu. Dvoboji 32 udeležencev se bodo zaradi pandemije koronavirusa letos začeli 20. oktobra, končali pa z velikim finalom 29. maja v Carigradu.

V novi sezoni lige prvakov bo igralo šest slovenskih nogometašev. Potem ko so se neposredno v skupinski del uvrstili Samir Handanović (Inter), Jan Oblak (Atletico Madrid), Josip Iličić (Atalanta) in Kevin Kampl (Leipzig), sta si nastop skozi kvalifikacije priigrala še Miha Blažič (Ferencvaros) in Benjamin Verbič (Dinamo Kijev). Zadnja dva se bosta tudi pomerila med sabo v skupini G, kjer sta pristala še kluba najboljših nogometašev zadnjega desetletja Juventus Cristiana Ronalda in Barcelona Lionela Messija. Proti branilcu naslova in ta čas najboljši ekipi na svetu Bayernu bo v skupini A zaigral Oblak, Kampla pa v skupini H čakata dvoboja s tekmecem Bavarcev v letošnjem finalu PSG. Iličić bo igral v skupini D skupaj z Liverpoolom, Ajaxom in Midtjyllandom, Handanović pa v skupini B z madridskim Realom, Šahtarjem in Borussio Mönchengladbach.

Z navijači ali brez?

Ker je v Evropi že nastopil drugi val pandemije koronavirusa, še ni jasno, ali bodo tudi v novi sezoni lige prvakov tekme odigrane za zaprtimi vrati. Uefa za zdaj ohranja stališče, da bodo potekale pred praznimi tribunami, v luči pandemije pa je sprejela tudi posebna pravila, s katerimi želi zagotoviti nemoten potek tekmovanja. Med drugim bo v primeru omejitev potovanj omogočila, da se ekipe pomerijo na nevtralnem prizorišču, ob izbruhu covida-19 v klubu pa bodo moštva lahko igrala, če bodo imela na voljo 13 zdravih nogometašev in vratarja.

Da je izvedba tekme na najvišji ravni mogoča, je sicer Uefa dokazala z organizacijo septembrskega superpokalnega obračuna v Budimpešti pred 15.500 gledalci. V Puskas Areni je uspešno preizkusila tehnologijo, s katero je navijačem omogočila vrnitev na stadione. Na prizorišču je implementirala uporabo 22 termalnih kamer, ki so obiskovalcem ob vhodih avtomatsko merile telesno temperaturo, obenem pa tudi preverjale, ali nosijo zaščitne maske. S tem so organizatorji odpravili potrebo po dodatnih varnostnikih, uspešno pa so se izognili tudi nepotrebnim gnečam. »Glede gledalcev na evropskih tekmovanjih še nismo sprejeli odločitve. Najlažje bi bilo, da počakamo in ne storimo ničesar. A če le čakamo, se ne bo nič premaknilo. Zdravje je naša glavna prioriteta, a želimo povrniti upanje. Tega ne počnemo zaradi prihodkov. Navijači in nogometaši so neprecenljiv del našega športa,« je povedal predsednik Uefe Aleksander Čeferin.