Izrael in Libanon sta pod taktirko Združenih držav dosegla dogovor o prvih pogovorih o sporni meji na morju po tridesetih letih. V Washingtonu so dejali, da gre za »zgodovinski dogovor«, predstavlja pa naslednji preboj v odnosih med Izraelom in bližnjevzhodnimi državami pod pokroviteljstvom administracije predsednika Donalda Trumpa.

Izrael in Libanon sta tehnično še vedno v vojni, in sicer vse od arabsko-izraelske vojne leta 1948, kasneje pa sta se spopadla še nekajkrat. Zdajšnji pogajalski preboj se je zgodil v času, ko je Libanon v zelo slabem gospodarskem položaju, ki ga je še poglobila silovita avgustovska eksplozija v Bejrutu, povzročila pa je še politično krizo v že tako ali tako sektaško vodeni in korupcijsko problematični državi. Dogovor je bil dosežen potem, ko so ZDA uvedle sankcije proti več predstavnikom Libanona zaradi povezav s Hezbolahom, ki je pod vplivom Irana. Izraelski časniki tudi poročajo, da dogovor z Izraelom verjetno ne bi bil mogoč brez vsaj tihega pristanka samega Hezbolaha.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je dejal, da je dogovor rezultat treh let intenzivnih diplomatskih prizadevanj njegove države. Pred tem so ZDA dosegle sporazuma o diplomatskih odnosih med Izraelom in Bahrajnom ter Združenimi arabskimi emirati, ki so ju podpisali pred dvema tednoma. Dogovor Izraela in Libanona sicer ni na tej ravni, saj se z njim pogovori šele začenjajo, predvidoma 14. oktobra.

O kopenski meji (še) nič

Predmet pogovorov bo sporna morska meja oziroma izključni ekonomski coni ter posledično pravice izkoriščanja naravnih bogastev. Ena sporna točka je območje, kjer je Libanon podelil koncesijo za raziskovanje italijanskim, francoskim in ruskim naftnim družbam. Pogovori bodo potekali pod posredništvom ZDA in pod okriljem Združenih narodov, in sicer na jugu Libanona na sedežu misije Združenih narodov Unifil, v kateri sodeluje tudi slovenska vojska. Misija je bila vzpostavljena leta 1978 za nadzor umika Izraela z juga Libanona, ki ga je zasedel zaradi napadov različnih skupin s tega ozemlja. Združeni narodi so potem na tem območju zarisali demarkacijsko »modro črto«, do katere naj bi se Izrael umaknil. Vendar kopenska meja med državama ni določena in je še mnogo bolj problematična kot morska. O njej se v okviru zdaj sklenjenega dogovora ne bodo pogovarjali. Za zdaj še ni čisto jasno, kako bodo pogovori potekali. Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Berri je dejal, da bodo posredni, izraelska stran pa si želi neposredne pogovore. V imenu Libanona bo na pogovorih sodelovalo predstavništvo vojske pod nadzorom predsednika države Michela Aouna in bodoče vlade, ko bo sestavljena. Izraelsko delegacijo bo vodil minister za energetiko Juval Steinitz. ba, agencije