Skrajno nesmiselno in za zdravi razum žaljivo se mi zdi le tisto, da mora biti državni zbor na seji obveščen o odstopu. Vsa država že teden dni (pri Hojsu pa že precej dlje) ve, da je minister podal nepreklicno odstopno izjavo – le državni zbor naj tega še ne bi vedel in naj bi potreboval še uradno obvestilo? Vsaj to bi bilo v poslovniku DZ vsekakor treba spremeniti. Toda: dokler kakšna določba poslovnika DZ (ali zakona – in poslovnik DZ ima enako ali še višjo veljavo kot zakon) ni bila razveljavljena ali razglašena za neustavno, je za vse prizadete zavezujoča. Seveda tudi za predsednika vlade Janšo, ki pa je svoje obveznosti tu skrajno grobo prekršil – in to na način, ki je tudi do državljanov, ne le do državnega zbora, hudo žaljiv. Da na to ne znamo ustrezno reagirati, je pa naš, ne njegov problem.
Matevž Krivic, Spodnje PirničeKaj pravna služba DZ pravi o “neodpiranju odstopnih pisem”, 4.
Kratko na odziv Petra Lenarčiča (Dnevnik, 30. septembra). Zanj je določba poslovnika DZ, da »ministru funkcija preneha, ko je bil državni zbor na seji obveščen o odstopu«, v očitnem neskladju s 115. členom ustave (da ministru funkcija preneha z odstopom). Ali je res protiustavna ali ne, nikakor ni tako preprosto vprašanje, kot misli gospod Lenarčič. To bo lahko videl, če bo ustavnost te poslovniške določbe kdo, ki je do tega upravičen, izpodbijal pred ustavnim sodiščem in si bomo potem lahko prebirali desetine strani zapletenih ustavnopravnih argumentacij (in tehtanj med za in proti) že v odločbi in še dodatne desetine v pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenjih malo drugače mislečih sodnikov. Sam mislim, da je neki krajši časovni interval med odstopno izjavo in nastopom njenih posledic vendarle (že iz praktičnih izvedbenih razlogov) nujno potreben – ali je v poslovniku prav določen, je pa preveč zahtevno vprašanje za obravnavo v pismih bralcev.
