Finančni minister Andrej Šircelj je danes predstavil ambiciozna proračuna za leti 2021 in 2022. Slovenija bo v obeh prihajajočih letih, ko je sicer napovedana gospodarska rast, beležila proračunski primanjkljaj, a se bo ta postopoma manjšal. Kot je zagotovil Šircelj, bodo sredstva namenjena razvoju in investicijam ter povečanju odpornosti gospodarstva ter zagotavljanju blaginje posameznikov.
Profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Bogomir Kovač ob tem izpostavlja, da je načrt vlade težko ocenjevati. »Za številkami je treba videti neko razvojno in proračunsko politiko,« pojasnjuje Kovač. »V Sloveniji se pogosto pogovarjamo o stvareh, kjer ni številk. Recimo razprava o demografskem skladu. Včasih pa imamo številke, pa nimamo teksta. Ni ali enega ali drugega, kar bi potrebovali.« Ob tem je Kovač povedal še, da se številke zdijo magične. »Vsi računajo, da je to, kar naj bi prišlo v naslednjih letih iz aktivizacije evropskih sredstev, nekaj samoumevnega in čisti neto priliv,« je bil kritičen Kovač in opozarja na odlive in hkrati slovensko zmožnost za aktivizacijo sredstev. »Slika je bolj zamegljena, kot pa jasna, sredstva pa so bolj golob na strehi, ne vrabec v roki,« opozarja.
Hkrati je v proračunu zaznati vpliv naslednjih državnozborskih volitev. »Vlada bo v naslednjih dveh letih pod pritiskom investicijskega buma, ker bo poskušala pokazati, kaj vse je storila, poleg bitke s koronakrizo,« pojasnjuje Kovač. »Za to potrebuje učinke in za te potrebuje sredstva.« Dodaja pa, da finančna situacija danes sama po sebi ni tako problematična. »Na nas, ne na druge danes nihče ne pritiska, kot se je dogajalo leta 2012, 2013 in 2014,« miri Kovač.
Za prihodnje leto 13,5 milijarde porabe
Za prihodnje leto vlada načrtuje porabe za kar 13,5 milijarde evrov in proračunski primanjkljaj v višini 2,8 milijarde evrov oziroma 5,6 odstotka BDP. Za leto 2022 pa so predvideni odhodki v višini 11 milijard evrov, s proračunskim primanjkljajem v višini 1,6 milijarde evrov oziroma 3,1 BDP. Predvidenih odlivov bo prihodnje leto torej celo malenkost več kot v rebalansu letošnjega proračuna, ob tem pa bo predvidenih prilivov za 0,1 milijarde manj od izhodiščnih načrtov za tekoče leto, preden je izbruhnila epidemija. Z njo so se letošnji načrtovani prilivi skrčili na 9,2 milijarde evrov.
Ambiciozen proračun vlada gradi na podlagi ugodnih gospodarskih napovedi za prihodnja leta, tako Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kot minister Šircelj pa hkrati opozarjata, da so tveganja še naprej velika, relativno velika pa je tudi nepredvidljivost, ker ne vemo, kakšen bo nadaljnji razvoj epidemije in kakšne posledice bo prinesel za gospodarstvo in prebivalstvo. Umar je v jesenski napovedi za prihodnje leto sicer napovedal 5,1-odstotno rast BDP (za letos 6,7-odstotni padec BDP). Leta 2022 naj bi rast BDP znašala 3,7 odstotka.
Šircelj je napovedal tudi zmanjšanje javnega dolga v prihodnjih letih, kot tudi spoštovanje fiskalnih pravil EU oziroma splošno odstopno klavzulo, ki jo je septembra letos zaradi izrednih razmer določila EU.
»Bistveno je, da se s proračunom dvigujemo investicije,« je zatrjeval minister Šircelj. »Tako v infrastrukturo, tudi za prometne povezave, za zdravstveno varstvo, varovanje okolja ter znanost, informacijsko družbo, podjetništvo in konkurenčnost.« Za leto 2021 bo za investicijske odhodke namenjenih 972 milijonov evrov. Investicijski transferji bodo leta 2021 znašali 431 milijona evrov. Sredstva za zdravstvo se bodo prihodnje leto povečala za 257,4 milijone evrov, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo pa za 251 milijonov. Napovedal je tudi več kot tretjino več sredstev za znanost in informacijsko družbo, podjetništvo in konkurenčnost. Predvidena je tudi višja povprečnina za občine, in sicer za obe leti v višini 628,20 evra. Letni dodatek za upokojence, ki se v primerjavi z letom 2020 zvišuje, bo v petih višinah. Pokojnine pa se bodo januarja 2021 tudi redno uskladile v višini 2,5 odstotka.
Epidemija hitro pojedla lanski presežek
Naj spomnimo. Janševa vlada je od vlade Marjana Šarca podedovala presežek proračuna iz leta 2019. Po predhodnih podatkih, ki jih je januarja letos objavilo ministrstvo za finance, je lanski proračun zabeležil 10,14 milijarde evrov prihodkov in 9,91 milijarde odhodkov. Skupni presežek je tako znašal 224,6 milijona evrov oziroma 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Sledila je epidemija novega koronavirusa, z njo pa huda upočasnitev gospodarske aktivnosti in dragi protikoronski paketi Janševe vlade.
V prvih osmih mesecih tekočega leta je proračunski primanjkljaj znašal že 2,3 milijarde evrov oziroma skoraj desetkrat več od lanskega proračunskega presežka. Prihodki so v prvih osmih mesecih tekočega leta znašali 5,8 milijarde evrov oziroma 11,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Hkrati pa so močno narasli odhodki. V primerjavi z istim obdobjem lani za kar 23,4 odstotka in so že do konca avgusta znašali 8,1 milijarde evrov oziroma le še 1,81 milijarde evrov manj kot v celotnem lanskem letu. Sprejeti rebalans letošnjega proračuna za zadnje štiri mesece tekočega leta predvideva povečanje primanjkljaja za dodatnih 1,9 milijarde evrov, kar je le 0,4 milijarde evrov manj kot v prvih osmih mesecih tekočega leta skupaj. Do konca leta proračun po rebalansu predvideva kar za 13,4 milijarde evrov odhodkov, ob 9,2 milijarde evrov prihodkov za skupni primanjkljaj 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 odstotka BDP.
