Predsednik organizacijskega odbora Gazela Miha Vrbinc je v uvodnem nagovoru poudaril, da so dinamična in trajnostna podjetja – gazele vzor vsem nam in več jih bo, boljša bo tudi naša družba. Da prihodnost vidijo svetlo in optimistično, so potrdili tudi vsi sogovorniki na srečanju, ki so opisali ambiciozne razvojne načrte in poudarili potrebo po debirokratizaciji.
Stabilni in v dobri kondiciji
Po besedah Roberta Graha, direktorja Pomurske gospodarske zbornice, je pomursko gospodarstvo stabilno in v dobri kondiciji. »Začeli smo drugače razmišljati in se prestrukturirali. Danes že več kot 300 podjetij presega 55.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V desetletju smo izvoz povečali za trikrat, na današnjih nominalnih 1,2 milijarde evrov. Izziv sta danes digitalizacija in avtomatizacija. V teku je priprava programa Pomurje 5.0, pri katerem prepoznavamo izjemen investicijski potencial ter ambiciozne cilje naših podjetij.«
Damir Simonović, analitik v družbi Bisnode, je predstavil podatke, ki izkazujejo, da podjetja – gazele dolgoročno poslujejo stabilnejše in varneje od povprečja gospodarstva. To velja tudi za dravsko-pomursko regijo. Finalisti devetnajstih let izbora te regije – upoštevajoč odklon enega od podjetij v zadnjem letu – poslujejo z nadpovprečnimi prihodki na zaposlenega, ki dosegajo 210.989 evrov, dobiček na zaposlenega pa znaša 8.886 evrov. Zadolženost dravsko-pomurskih finalistov podjetij je nižja od gospodarskega povprečja Slovenije (46,99 %).
Dodano vrednost lahko zviša tudi debirokratizacija
Na okrogli mizi z naslovom Kultura rasti je kultura sprememb, je Sabina Sobočan, direktorica podjetja Varis Lendava, ki sodi med tri vodilne evropske proizvajalce gotovih kopalnic in je nosilec priznanja bronasta gazela 2017, izpostavila potrebo po debirokratizaciji postopkov na ravni države: »Kljub negotovim časom ostajamo ambiciozni. Do konca leta bomo končali 2,5 milijona evrov vredno investicijo v novo proizvodno halo. Imeli smo podpisano pogodbo za nov izdelek, ki ga bomo delali v novih prostorih, a smo morali od nje odstopiti, ker smo na gradbeno dovoljenje čakali dve leti. Ključno je ustrezno podporno okolje, ki bo razbremenilo podjetja – izvoznike, da bomo lahko bolj konkurenčni na tujih trgih, pa tudi razvojno-raziskovalne kadre, da jih bomo lahko bolje nagrajevali.« Dodala je, da je za vsakega trenutna situacija edinstvena, a podjetja morajo kljub temu rasti, se razvijati in prodajati.
»Da bomo ostali v ligi prvakov, moramo nenehno investirati. Našega investicijskega cikla nismo ustavili. Razvoju smo letos namenili že več kot 10 % vseh prihodkov, torej preko pol milijona evrov. Višjo dodano vrednost bomo dosegali z višjo stopnjo robotizacije in avtomatizacije, pa tudi z razvojem lastnih odličnih kadrov, ki so motivirani, zadovoljni ter se poistovetijo z našimi visokimi standardi in vrednotami,« je sporočilo Sobočanove dopolnil Renato Pahor, direktor lanske zlate gazele VIRS.
Digitalizacija in globalizacija
Janez Kodila, direktor družinskega podjetja Kodila, ki je pionir razvoja blagovne znamke Diši po Prekmurju, sledi jasnemu cilju: svoje izdelke ponuditi v radiju 200 kilometrov od Prekmurja, do Dunaja, Budimpešte in Zagreba. Kot prvi v Sloveniji bodo v kratkem svoje mesne izdelke začeli prodajati na Japonskem. Možnosti rasti podjetja vidi v digitalizaciji in nenehnem raziskovanju drugih panog, spoznavanju kupca in iskanju novih načinov trženja izdelkov. Kot pravi, kot jadralci na morju tudi podjetniki iščejo veter v jadra in so zato občutljivi na pojave, ki veter odvzemajo: »Dodano vrednost na zaposlenega lahko dvignemo tudi na račun zmanjšanja birokracije v postopkih poročanja državnim institucijam, kar nam jemlje veliko časa in energije.«
Nuša Pavlinjek, prokuristka Roto Group, podravsko-pomurske gazele 2010 in družinskega podjetja s 70-letno tradicijo, z izjemno dinamično razvojno kulturo, je Slovenijo opisala kot deželo zmagovalcev. Izpostavila je pomen vodenja z osebnim zgledom, prenosa pozitivnih misli in vrednot ter čezmejnega povezovanja v različnih združenjih, da lahko znanje in rešitve prenašamo v svoje poslovno okolje. »Vsak dan razvijamo nove izdelke in tehnologije. Aktivni smo na različnih področjih. Do leta 2025 imamo začrtane tri ključne smernice. Prva je avtomatizacija in robotizacija proizvodnje v skladu s konceptom industrije 4.0. Druga se nanaša na področje plastike, kjer se preusmerjamo v uporabo reciklatov in v bioplastiko. Tretja pa je globalizacija. Čeprav smo že danes prisotni na 55 trgih, razvijamo izdelke in rešitve, ki se lahko modularno uporabljajo kjerkoli po svetu, od Avstralije do Afrike.«
