»Po eni strani je na visok primanjkljaj vplivala izrazito visoka, 26,2-odstotna rast izdatkov, po drugi strani pa so občutno upadli skupni prihodki države, za 8,6 odstotka,« so zapisali na statističnem uradu.
Javnofinančni primanjkljaj je bil, odkar statistični urad spremlja podatke po metodologiji ESA, višji le še v zadnjem četrtletju 2013, ko je znašal 3,593 milijarde evrov oz. 38,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
Drugo letošnje četrtletje, še posebej april in maj, so zaznamovali strogi omejitveni ukrepi, ki so negativno vplivali na gospodarstvo. Skupni prihodki države so v četrtletju znašali 4,844 milijarde evrov, kar je bilo za 457 milijonov evrov ali 8,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Glavni razlog za to so bili nižji davčni prilivi, ki so bili za 289 milijonov evrov ali 11,1 odstotka nižji kot v lanskem drugem četrtletju. Prilivi iz davkov na proizvodnjo in uvoz so bili nižji za 244 milijonov evrov ali 15 odstotkov, tekoči davki na dohodke in premoženje pa za 44 milijonov evrov ali 4,6 odstotka.
Rast prihodkov iz naslova socialnih prispevkov je bila v drugem četrtletju nekoliko manjša kot v enakem obdobju lani, kar kaže, da se je trend rasti, ki je trajal od drugega četrtletja 2017, ustavil, navaja statistični urad.
Izdatki države v drugem četrtletju so znašali 6,585 milijarde evrov, kar je 1,369 milijarde evrov ali 26,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
»Tako visoko rast izdatkov je država nazadnje izkazovala v zadnjem četrtletju 2013, pretežno zaradi dokapitalizacije bank,« so zapisali statistiki.
Na rast izdatkov so najizraziteje vplivali neposredni učinki, ki so izhajali iz enkratnih protikriznih ukrepov, predvsem učinki ukrepov iz t. i. prvega protikoronskega svežnja, ki so prenehali veljati s koncem maja.
Izdatki so v glavnem naraščali zaradi subvencij na proizvodnjo. Te so bile v primerjavi z drugim četrtletjem 2019 višje za 839 milijonov evrov. »Tako izrazito zvišanje je bilo povezano z izdatki, ki so izhajali iz ukrepov za ohranjanje delovnih mest; to so bili na primer nadomestilo za čakanje na delo, temeljni dohodek samozaposlenim in drugim upravičenim skupinam, oprostitev plačila prispevkov za socialno zavarovanje,« pravi urad.
Izdatki za socialne prejemke so bili v primerjavi z drugim četrtletjem lani višji za 309 milijonov evrov oz. 14,9 odstotka, sredstva za zaposlene pa za 112 milijonov evrov oz. osem odstotkov. Bruto investicije v osnovna sredstva so porasle za 124 milijonov evrov oz. 27,9 odstotka. Izdatki za obresti so se zaradi nadaljevanja ugodnega gibanja obrestnih mer na finančnih trgih še naprej zniževali in bili v tem četrtletju za 5,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju leta 2019.
Javni dolg je konec drugega četrtletja letos znašal 36,803 milijarde evrov ali 78,2 odstotka BDP. V primerjavi s stanjem ob koncu prvega četrtletja se je povečal za 3,417 milijarde evrov ali za 10,2 odstotka. Povečal se je predvsem dolg iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov.
Dolg države na centralni ravni je na koncu drugega četrtletja znašal 36,172 milijarde evrov ali 76,9 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 849 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP. Narasel je dolg skladov socialne varnosti in je na koncu drugega četrtletja znašal 45 milijonov evrov.
Pocenitev goriva, hrana dražja
Cene življenjskih potrebščin so bile septembra na letni ravni nižje za 0,3 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni sta se bencin in gorivo pocenila za petino, medtem ko se je hrana podražila za dobre štiri odstotke.
Septembrska letna deflacija je v velikem nasprotju s podatkom iz septembra lani, ko je imela Slovenija 1,7-odstotno inflacijo. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju prejšnjega leta prav tako 1,7-odstotna.Blago se je v enem letu pocenilo za odstotek. Znižale so se cene vseh vrst blaga: poltrajnega blaga za 3,4 odstotka, blaga dnevne porabe za 0,5 odstotka in trajnega blaga za 0,2 odstotka. Cene storitev pa so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 0,8 odstotka.
Na letno deflacijo so imeli največji vpliv (za eno odstotno točko) cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 odstotka, od tega cene bencina za 20,5 odstotka, cene dizelskega goriva pa za 19,5 odstotka. Cene tekočih goriv so bile nižje za 16,3 odstotka. Na deflacijo so imele 0,4 odstotne točke vpliva še nižje cene oblačil in obutve (za 5,3 odstotka).
Hrana se je medtem podražila. Septembra letos je bila v povprečju za 4,4 odstotka dražja kot v septembru lani, kar je letno deflacijo ublažilo za 0,6 odstotne točke.
K mesečni deflaciji je medtem največ, 0,7 odstotne točke, prispevalo znižanje cen počitniških paketov (za 14,9 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,9 odstotka), avtomobili (za 1,1 odstotka), proizvodi iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,9 odstotka) ter hrana (za 0,4 odstotka).
Deflacijo so blažile višje cene oblačil in obutve (za 7,1 odstotka) ter še druge septembrske podražitve.
Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin so se cene septembra na letni ravni znižale za 0,7 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,4-odstotna. Na mesečni ravni je bil padec cen 0,2-odstoten.
Blago se je v letu dni v tej primerjavi pocenilo za 1,9 odstotka. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,5 odstotka, cene blaga dnevne porabe za 1,9 odstotka in cene trajnega blaga za 0,3 odstotka. Cene storitev pa so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,2 odstotka.