Iz slednjega namreč nedvoumno izhaja, da ministru funkcija preneha z odstopom, poslovnik DZ pa v nasprotju s tem določa, da se šteje, da je »ministru funkcija prenehala, ko je bil državni zbor na seji obveščen o odstopu«, torej na podlagi dogodka, ki ni ministrov odstop. Poslovnik DZ bi lahko kvečjemu definiral, kaj se šteje za ministrov odstop.

Kar se pa stanja v državi tiče, k temu je dosti pripomoglo tudi ustavno sodišče s svojimi nelogičnimi odločitvami, nazadnje s tem, da se lahko svobodo gibanja omeji z vladnimi odloki, čeprav ustava v ta namen izrecno zahteva zakon. Če pa neuka javnost vztraja pri zapisanem, tudi od g. Krivica slišimo, da gre za črkobralstvo, čeprav je sam poučil javnost, da zakon (in s tem vsak drug pravni akt) velja, kot je zapisan. Ampak nas zdaj tudi ustavno smetišče uči, da pri nas zapisano očitno pomeni vse drugo, samo tistega, kar je zapisano, ne.

Peter Lenarčič, Ljubljana