Odgovor se zdi sicer popolnoma jasen, saj so izjave, obnašanje in ravnanja tudi poslancev, ki so glasovali za vlado, jasni in nedvoumni. Prav tako pa seveda k matematičnim kalkulacijam v vladno korist v državnem zboru lahko prištejemo oba poslanca italijanske in madžarske narodnosti in še kakšne »proste plemenite strelce«, ki jim kljub zatrjevanju o svoji državotvornosti tega nikakor ne uspe dokazati. Prej seveda dokažejo doslednost ravnanja za svoj osebni interes. Popolnoma ista je ocena in zaupanje oziroma bolje rečeno nezaupanje v opozicijske stranke, ki so s svojim preteklim ravnanjem tudi že izkazale svojo »verodostojnost«.

Šahovsko bi seveda rekli pat položaj, ko se ista poteza lahko ponavlja v neskončnost, ali pa je situacija celo remi in delitev točke pol-pol ter brez zmagovalcev. Vendar imam občutek, da pri tej šahovski partiji sploh ne gre več za spoštovanje športnih (berite: ustavnih in zakonskih pravil), temveč za grobo goljufanje s strani vseh igralcev. Seveda na račun ljubiteljev igre, to je volilcev.

»Sodniki« v tej partiji igre, pa naj bo to predsednik države, ustavno sodišče, še najmanj pa seveda udeležen državni zbor, nikakor ne najdejo oziroma bolje rečeno tudi nočejo najti ustrezne mirne rešitve. Pa bi jo lahko in morali. Na primer z novimi volitvami, ki naj pokažejo nova razmerja.

Brbotanje množic na ulicah Ljubljane in drugod nikakor ne daje dovoljšnjega razloga za mirno rešitev. Nasprotno. Ignoriranje, omalovaževanje, večkrat nespretna prisila in nemoč države kažejo na to, da pristojni državni organi, razen res redkih izjem, nimajo verodostojnih odgovorov na utemeljena vprašanja in zahteve protestnikov ter predvsem, da vsi skupaj izgubljajo naše zaupanje. Pa bi lahko in morali najti rešitve.

»Odličen« primer tega je tudi »nepreklicni odstop« ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki se zdi, kot da je pravno neurejen. Poslanci državnega zbora očitno niso sposobni prepoznati ne samo pravne, temveč tudi politične situacije. Vsi skupaj pa se sprenevedajo po sistemu »saj smo se samo hecali«.

Vse bolj se bojim, da bo smešenja na račun državljanov enkrat konec, in sicer na način, ki ne pritiče resnim državnikom ter resni državi. Pa smo vsi skupaj kar veliko vložili v neko drugo in drugačno, predvsem pa boljšo državo. Žal očitno neuspešno. Kdo ve, ali lahko kdo še kaj popravi.

Miloš Šonc, Grosuplje