V starih časih se spomnim, ko je kdo glede gazel zamahnil z roko, kako boljša bi bila Slovenija brez njih. Kdo pa jih potrebuje. Kdo jih potrebuje? Poglejmo, kakšne južne narode, ki jih imajo mnogo manj. Je tam boljše? Kaj se zgodi, ko nimaš takšnih prvakov, ki iz tujine prinašajo denar za službe in celotno družbo? Ki v družbo ne prinašajo kompetenc, ki se pomešajo še v preostalo družbo, da počasi vsi postanejo še boljši.
Zato raje poglejmo, kaj so nas gazele naučile v teh desetletjih. KLS nam je pokazal, da fokus in strogo vlaganje v razvoj lahko prehitita visokotehnološke Nemce, visokoprodajne Američane in nizkocenovne Kitajce. Krka nam je pokazala, da tudi takrat, ko si že velik, lahko še vedno ustvariš neverjetno rast, in da ni izgovorov, da ne bi bil še boljši. Dewesoft nam je pokazal, da peščica Špartancev lahko nabriše Perzijce. Družba Skaza nam je pokazala, da se navadno podizvajalsko podjetje lahko prerodi v mednarodno blagovno znamko. L-Tek nas je naučil, da lahko brezposeln in neverjetno skromen človek naredi mednarodno uspešnico. Mebor, Virs, RLS, Tehnos in Nicelabel so nas naučili, da lahko slovenski inženir prekosi vsakega drugega. Da imamo tehnologijo že v krvi. In še in še…
Sprememba v družbi se nikdar ne zgodi sama od sebe. Nekdo jo mora narediti, v stotih majhnih korakih. Gazela nam je te zgodbe vsako leto pripeljala na prag – na televizijo, na panoje, v dvorane, na internet… – in spremenila naš narod. Danes podjetnik ni več viden kot nebodigatreba, ampak kot vodja, ki je svojo ekipo pripeljal do olimpijske medalje, z vsemi križi in težavami, ki pridejo zraven.
Gazela letos praznuje 20 let, Tehnološki park Ljubljana pa 25 let. Mi letos praznujemo in slavimo vrhunsko tehnologijo ter inženirje. Vse gazele so odlično podkovane v tehnologijah, 90 odstotkov pa jih je dobesedno usidranih na svetovnih tehnoloških špicah. Mislim, da naš narod pogosto pozabi na svojo največjo prednost – na tehnično kreativnost.
Starejši se radi pošalijo, da smo v Avstro-Ogrski bili kočijaži. Narod hlapcev. Veste, kakšna je resnica? Slovenci smo delali najbolj fine dele za kočije. In kočije so imeli takrat samo najbogatejši predstavniki družbe – to so bili takratni ferrariji in tesle, delali pa smo jih Slovenci. Ali veste, da je Alfred Nobel (Nobelova nagrada) bil redno v Sloveniji in sodeloval s tukajšnjimi kemiki, zraven pa tudi občudoval lepoto Slovenk? Ali veste, da je pred stoletji Slovenec delal najboljše proteze v Evropi za nadomestne ude (roka, noga) za plemenitaše, poškodovane v vojnah? In takšnih zgodb je še sto.
Zato mladi, ne nasedajte televizijskim oddajam, kjer 30-letniki sedijo s cigaro v ustih in živijo prazno, upokojensko življenje. Ne nasedajte fatamorganam. Izkoristite kri v lastnih žilah in znanje v vašem DNK. Skupaj lahko v naslednjih desetletjih zgradimo takšno zgodbo, da jo bo spremljal ves svet. Zgodbo, ki se ne bo začela z »Nekoč je nekje…«, ampak z »Mi smo tukaj naredili…«.
Graf si lahko ogledate tukaj
Dr. Jernej Pintar je član metodološke komisije Gazela in direktor Tehnološkega parka Ljubljana.
