»Sedež imamo v zelo ruralnem okolju in vse naše aktivnosti so vezane na podeželje. Zelo si prizadevamo ozaveščati v smeri, da podeželje ni nujno zaostalo okolje z manj priložnostmi, ampak da ponuja številne potenciale. Veliko je narave, veliko je kulture. To želimo predstaviti kot vrednoto, ki je lahko osnova za razvoj turizma, mladinskih aktivnosti in socialnih inovacij,« pravi Nava Vardjan, ki se je v kraje, v katerih deluje Zavod Dobra pot, preselila po študiju – iz Brežic.
»Ja, v ekipi smo mnogi 'forešti'. Tako tukaj rečejo tistim, ki prihajajo 'od zunaj',« se nasmeje. »Med študijem v Ljubljani se je izoblikovala skupina prijateljev iz širše Slovenije in odločili smo se, da se preselimo nekam na podeželje. Našli smo Barko in zdaj smo tu. Brkinske vasi so običajno zgrajene na slemenih; to so zelo majhne vasice, kjer prevladuje starejše prebivalstvo, saj so se mladi večinoma odselili ali prihajajo le občasno. Že s samim prihodom v te kraje smo želeli vplivati na pozitivno spremembo. V vasi smo obnovili nekatere stare domačije, ki so propadale, pri tem pa smo se zelo trudili, da smo jih obnovili v skladu z lokalnim kulturnim izročilom,« pripoveduje Nava Vardjan.
Trajno skladno
»V petih letih se nam je uspelo razviti do stopnje, da imamo v zavodu dve zaposleni, redno pa sodeluje še približno petnajst aktivnih prostovoljcev. V lokalnem okolju smo do danes pridobili prepoznavnost in zaupanje ljudi, naše delavnice so dobro obiskane. V teh krajih so zelo razširjena prostovoljna društva, ki delujejo na ljubiteljski ravni, mi pa smo naš zavod že od samega začetka želeli vzpostaviti kot profesionalno organizacijo, ki bo omogočala tudi zaposlitve. Na ravni občine je tako še zmeraj precej težko priti do financiranja, saj so vsi mehanizmi prilagojeni prostovoljnim društvom, pravilniki so zastareli in precej okorni. Smo pa zato poiskali druge vire financiranja, nacionalne, pa tudi evropske,« pojasnjuje Nava Vardjan.
»Pridobili smo tudi status delovanja v javnem interesu na področju varstva kulturne dediščine. Prirejamo delavnice za širše občinstvo, za vse, ki jih zanima, oživljamo pletarsko obrt, zeliščarstvo, prirejamo delavnice na temo narave in osveščanja o zmanjševanju količine odpadkov: iz odsluženih materialov izdelujemo inovativne izdelke …«
Nava Vardjan poudarja, da na podeželju zelo primanjkuje neformalnih programov za mlade. »Redno izvajamo mladinske delavnice v občini Divača, zelo se trudimo čim več programov za mlade izvajati tudi prek mednarodnega sodelovanja v okviru programa Erasmus+. Letos smo nameravali zagnati kar nekaj novih mednarodnih aktivnosti , a nam je korona virus preprečil večino poti, tako da smo ta hip naše dejavnosti v večji meri preselili v splet: pripravljamo spletne prispevke, filmčke, igre in še marsikaj.«
»Pravkar smo vključeni tudi v mednarodni projekt, ki se imenuje Trade knowledge. Gre za strateško partnerstvo z organizacijama s Cipra in Finske - izmenjujemo znanje in dobre prakse o tem, kako mladim približati kulturno dediščino na njim primeren način,« pojasnjuje Nava Vardjan.
Kulturna dediščina niso le predmeti v vitrinah
»Kulturno dediščino velikokrat dojemamo na način, kot da je to nekaj starega, neki predmeti v muzejih, v vitrinah. Mi si želimo sporočati, da je to dediščina, v katero so ujeta življenja naših prednikov in na kateri lahko gradimo. Če ji dodamo inovacije iz sedanjosti, lahko zgradimo zelo lepo pot v prihodnost. To je naše glavno sporočilo. Če pogledamo pletarske izdelke – pri pleteni košarici radi izpostavimo, da je unikatna, ker je ročno delo in ker je iz naravnih materialov. Pozabljamo pa, da je resnična posebnost takšnega izdelka v tem, da se v njem odraža vsa iznajdljivost ljudi, ki so živeli veliko pred nami in ki niso imeli ničesar drugega kot naravne materiale. In so izumili pletenje, da so si naredili košarico. To želimo približati splošni javnosti in mladim. Da je kulturna dediščina proces ustvarjanja, lekcija iznajdljivosti, potrpežljivosti in daljnovidnosti, iz katere lahko še danes črpamo navdih za naprej.«
Na svoji Facebook strani Zavod Dobra pot nenehno objavlja video posnetke, ki odstirajo vrata v čudežni svet naravne in kulturne dediščine. »Pred kratkim je naša sodelavka, šivilja, ki se veliko ukvarja z naravnimi materiali, naredila kratek video prispevek o lanu. Lan je bil nekoč zelo razširjena kulturna rastlina tudi tukaj v Brkinih. Zelo zanimiv je stavek, ki ga je izrekla med snemanjem: 'Ko so ljudje nekoč potrebovali nova oblačila, so šli na njivo in posejali lan.' Si predstavljate? Koliko načrtovanja, koliko premišljevanja in koliko vloženega truda in časa! Človek se zamisli: kdo danes seje 'lan' za naše obleke? Ali bolje rečeno: kdo seje plastiko? Takšna spoznanja nas ženejo naprej. Ko dobimo kakšno idejo, kako na podlagi preteklosti izboljšati prihodnost, se vržemo vanjo in brcamo tako dolgo, dokler je ne uresničimo,« zagotavlja Nava Vardjan.
