Na primorski avtocesti med Logatcem in Vrhniko so se v petek nekaj pred tretjo uro popoldne v roku petih minut in na dolžini 500 metrov zgodile tri prometne nesreče. Ena se je končala tragično, saj je v njej življenje izgubil petletni otrok. »Česa hujšega v karieri ne moreš doživeti. Vsako truplo sicer ostane v glavi, a smrt otroka sesuje vsakogar, ne glede na njegove izkušnje. Po končani intervenciji sem šel najprej objet svoje otroke, da sem lahko šel nazaj delat. Ljudem je treba dopovedati, da na cesti pač ni heca,« razlaga Anže Albreht, zdravstveni reševalec, gasilec in ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, ki je v petek kot gasilec PGD Dolnji Logatec med prvimi priskočil na pomoč. V zadnji del avta, v katerem so bili dva otroka in njuna 38-letna mama, je najverjetneje zaradi neprilagojene hitrosti trčil 63-letni voznik tovornjaka. Trk se je pripetil na odstavnem pasu, na katerega sta se oba voznika umikala zaradi prejšnje manjše nesreče in zastoja, ki ga je ta povzročila. Voznik tovornjaka jo je odnesel brez poškodb, drugi otrok v avtu je bil poškodovan, a naj ne bi bil v smrtni nevarnosti, hudo poškodovana mama pa se zdravi v ljubljanski bolnišnici.
»To, da vsi pristojni že dan prej opozarjajo na nevarne razmere, da tulimo v en glas, kako je treba prilagoditi vožnjo, a se vseeno zgodijo take stvari, ne pelje nikamor,« je besen Albreht. Petkova situacija je bila povsem predvidljiva, vedelo se je, da bodo nalivi in veter vplivali na prometno varnost ter da bi morali vozniki prilagoditi vožnjo tako slabim razmeram, predvsem pa voziti pametno in previdno. A očitno se obvestila dotaknejo le peščice, saj preostali tudi v močnem deževju po spolzki cesti vozijo, kot da ni nič. »130 kilometrov na uro, brisalci do konca in gremoooo!« se Albreht huduje na facebook profilu zavoda. »Prepričan sem, da je prvega voznika zaradi neprilagojene hitrosti odneslo v odbojno ograjo, zadaj so začeli ustavljati, a sta bila zaradi prevelike hitrosti in premajhne varnostne razdalje še dva naleta. To je vsa znanost. Na koncu je (skoraj) vedno kriv voznik,« razlaga. Zanj povsem nesprejemljivo je namreč razmišljanje mnogih, da ljudje na cestah pač umirajo in da tega ne moremo preprečiti.
Večina je trkov, ne nesreč
»Večino lahko stori voznik. Veste, prometnih nesreč pri nas sploh ni veliko. Zame je nesreča, če na cesto pade skala ali če nekomu poči pnevmatika. V petek smo imeli opraviti s trčenji, ki jih povzroči človek. Dojeti je treba, da smo mi tisti, ki lahko večino takih dogodkov preprečimo,« je neomajen. A kdo je pravzaprav kriv, takrat sploh ni pomembno, uspe pa iz komentarjev razbrati, da ljudje krivijo Dars, ker da ni posesal vode in osušil ceste, ali pa vozniki tovornjakov, s prstom kažejo tudi na policijo, ki da ni iz prometa izločila voznika, ki ni prilagodil vožnje razmeram… »Nihče ne pomisli, da je vsak od nas tisti, ki lahko tvori varno cesto. Težava je, ker opozoril ne preslikamo vase in jih posledično ne upoštevamo, vidimo pa druge, ki jih v prometu ne upoštevajo,« sogovornik našteva razloge za tako obnašanje voznikov. Zavedati se moramo, da je vsak udeleženec v prometu tisti člen, ki lahko odloča o življenju ali smrti sebe ali koga drugega.
Zaradi treh trčenj so v petek na primorski avtocesti nastali zastoji, cesta je bila nekaj ur zaprta. »Zastoj je le na redkih odsekih videti tako, da se lahko mimo prebije intervencijsko vozilo. Preostali deli pa, kot da so vozniki sami zgradili tri vozne pasove in jih napolnili do zadnjega centimetra,« opisuje nesprejemljivo situacijo. Nekako bi še razumel, da se s težavo na kraj prebije prvo intervencijsko vozilo, ki je na oviro dejansko naletelo že na uvozu na avtocesto, a bi bilo logično, da bi vozniki reševalni pas zatem vzdrževali. Na kraj se namreč peljejo reševalci, policija, gasilci, vzdrževalci, nadzorniki prometa in konec koncev tudi pogrebnik. Intervencijska vozila namreč hitijo in lovijo minute, včasih celo sekunde, ki so lahko odločilne za poškodovane. Albreht od leta 2015 ozavešča o nujnosti reševalnega pasu v takih situacijah, tri leta kasneje je ustanovil Zavod Reševalni pas. Vozniki zadnja leta res veliko bolje upoštevajo navodila razvrščanja, kar je pokazala tudi anketa, ki jo je pred dvema letoma opravil med 900 vozniki intervencijskih vozil. »Kar 55 odstotkov jih je povedalo, da se je stanje izredno izboljšalo. To je v tako kratkem času kar visok delež,« je zadovoljen. Na pomembnost pravilnega razvrščanja ob zastojih opozarja tudi policija: »Nikoli ne vozi po koridorju, namenjenem reševalnim vozilom. Omogoči jim prosto pot. Nikoli ne veš, kdaj boš pomoč potreboval sam.«
