Boj za oskrbo z vodo, predvsem za namakanje kmetijskih posevkov v zvezni državi Chihuahua na severozahodu Mehike, lahko sproži nove diplomatske napetosti med mehiško vlado Andrésa Manuela Lópeza Obradorja in Trumpovo administracijo oziroma med mejnima zveznima državama Chihuahua in Teksas. Guverner Teksasa, republikanec Greg Abbott, je pred dnevi poslal zunanjemu ministru Miku Pompeu pismo s prošnjo, naj Washington uporabi trdo roko v pozivu mehiški vladi, da izpolni svoje obveznosti do ZDA in dobavi količino vode v skladu z dvostranskim sporazumom iz leta 1944.
S tem sporazumom sta državi sklenili dogovor o razdelitvi vodnih virov dveh velikih mejnih rek, to sta Rio Bravo, ki teče po vzhodnem delu tri tisoč kilometrov dolge meje med državama, in Kolorado na zahodnem delu, ki iz Kalifornije priteče na območje mehiške zvezne države Baja California. Sporazum ureja pravice in obveznosti obeh držav glede uporabe vodnih virov obeh rek, po katerem morajo ZDA letno prepustiti Mehiki 1,8 milijarde kubičnih metrov vode iz Kolorada, mehiška vlada pa Teksasu in drugim ameriškim obmejnim zveznim državam 2,2 milijarde kubičnih metrov iz Ria Brava. Oba reki sta pomembni za preskrbo številnih mest, naselij in kmetij vzdolž tega bolj ali manj puščavskega obmejnega območja.
Streljanje med gardo in kmeti
Dolg Mehike do ZDA, ki znaša 319 milijonov kubičnih metrov vode, je aktualni mehiški predsednik podedoval od svojih predhodnikov. Severna soseda ga je letos že večkrat opomnila na neizpolnjene obveznosti in mu postavila rok do 24. oktobra, kar namerava tudi spoštovati, a kmečke organizacije v mehiški zvezni državi Chihuahua temu nasprotujejo v bojazni pred pomanjkanjem vode za naslednjo setev.
V Chihuahuo je Lopez Obrador junija letos napotil enote nacionalne garde z nalogo, da vzpostavijo nazor nad tremi akumulacijskimi jezeri v tej zvezni državi ter odprejo zapornice in sprostijo pretok Ria Brava v ZDA oziroma Teksas. Mehiški kmetje, zlasti veleposestniki, se s tem niso strinjali in so pred petnajstimi dnevi z več sto oboroženimi okoliškimi prebivalci (celo z brzostrelkami) zavzeli območje ob glavnem jezu v regiji La Boquilla, zaprli zapornice in tako ustavili pretok vode čez mejo. Ob tem se je vnel spopad z nacionalno gardo, v katerem sta dva kmeta izgubila življenje, več deset je bilo ranjenih, med njimi pet pripadnikov posebne enote.
Predvolilna tema
Po prepričanju mehiških obmejnih kmetov prepustitev količine vode, ki jo Mehika po sporazumu dolguje ZDA, ogroža preživetje dvajset tisoč kmečkih družin. »Avgusta smo imeli najbolj sušno obdobje v zadnjih devetdesetih letih. Vode ni in je kot edina napol puščavska zvezna država z 250 milimetri padavin na leto ne moremo izvažati,« je dejal Salvador Alcantar, ki predseduje Združenju uporabnikov namakanja v Chihuahui.
Mehiški predsednik pa meni, da je treba dolg poravnati in da se je pomembno izogniti diplomatski vojni s severno sosedo, sploh v času volilne kampanje v ZDA. Opozoril je, da Trumpovi podporniki že »mahajo z zahtevo po uvedbi represivnih ukrepov in carinskih dajatev na mehiške proizvode«. Mehiški politolog Jesús Gallegos Overa ob tem opozarja: »Od prihoda v Belo hišo leta 2016 stremi Trumpova administracija h zaostritvi pogojev iz pogodbe iz leta 1944. Ta težnja se je okrepila do te mere, da je presegla lokalno sfero in postala volilna tema, tako kot migracije in tihotapljenje drog.« Po podatkih meddržavne komisije za meje in vode (CILA) so zaloge vode mednarodnih jezov v Mehiki na zgodovinsko najnižjih ravneh, zato Mehika kljub želji Lopeza Obradorja ne bo mogla izpolniti dolga in je edini možen scenarij odlog, ne glede na Trumpove zahteve.
