Pišem, ker mi ni dobro, ko po televiziji gledam Kacina, Kreka, Beovićevo in njim podobne, ki vsak večer slovenskemu narodu perejo možgane in se z nečloveškimi ukrepi norčujejo iz nas. Pišem, ker sem ponosna sama nase, da rada berem knjige svetovno priznanih avtorjev oziroma zdravnikov, kako skrbeti za svoje zdravje, za svoj imunski sistem, svojo prebavo, možgane, srce, jetra, ledvice oziroma za svoje telo kot celoto (še pred leti sem bila na tem področju popolnoma neuka in sem svoje zdravje zaupala samo uradnim zdravnikom, kar pa bi me skoraj stalo življenje – manjkalo je res malo, da ne bi ubežala gotovi smrti).
Skratka pišem, ker moram pisati. Moram pisati, ker mi je vsega zadosti. Želim si, da bi bilo to, kar se nam dogaja v zvezi s korono, le mora, ne pa naša sedanjost – in bojim se, da tudi prihodnost.
Pustite nam dihati, normalno živeti. Ne posegajte v naše življenje. Nimate te pravice. Ne, nimate je. Pustite mladim ljudem, da se družijo, zabavajo in uživajo mladost. Pustite delovnim ljudem, da razmišljajo o svojem poklicu, karierah, kako bodo vzgajali in šolali svoje otroke. Pustite kroničnim bolnikom, da živijo v miru in s svojo glavo razmišljajo, kako se bodo obvarovali pred virusom. Pustite našim najstarejšim, da preostanek svojega življenja živijo obdani s svojimi najdražjimi in da se veselijo obiskov svojih vnukov in pravnučkov. Prenehajte nas ustrahovati, ker ste za tiste, ki jim še niste uspeli oprati možganov ter jih postaviti v stanje šoka, zdaj pa že res smešni oziroma komični.
Ljudem svetujem, da začnejo brati, brati, brati… Le tako ne bodo padli v stanje paranoje, negotovosti, strahu, depresij, tesnob in podobnih stanj. Vzemite v roke knjige; upam pa, da nam v bodoče spet ne zaprejo knjižnic, ker potem je z nami res konec.
Gospodu Janši in njegovim zvestim pa želim vse dobro in vem, da bo prišel dan, ko bodo pred nami, navadnimi ljudmi, odgovarjali za svoje nečedne posle in dejanja, ob katerih se počutim slabo.
Drejica Teslak, Murska Sobota
