Evropska komisija je vedela, da ne bo lahko države članice prepričati o novem migracijskem paktu, ki ga je predlagala sredi tedna. A da bo nasprotovanje tolikšno, si verjetno niso znali predstavljati. Negativne kritike predlagane nove obvezne solidarnosti z različnimi oblikami prihajajo namreč z vseh strani.

Najostrejše nasprotovanje migracijskemu paktu prihaja od višegrajske četverice, ki vse od velike migracijske krize leta 2015 ni hotela slišati za obvezno premeščanje migrantov iz najbolj obremenjenih držav članic po celotni evropski integraciji. Čeprav novi migracijski pakt definira zgolj obvezno solidarnost, pri kateri sprejetje prosilcev za azil iz drugih držav članic velja kot ena izmed možnosti pomoči, takšen predlog za največje nasprotnice premeščanja prosilcev za azil ni sprejemljiv.

Tabor nasprotnikov kvot

Madžarski premier Viktor Orban je po skupnem srečanju s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim, predsednikom češke vlade Andrejem Babišem in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen dejal, da je predlagani pakt nekoliko boljši od prejšnjih predlogov, a za podporo Madžarske ni zadosten. »Pristop je še vedno isti. Radi bi upravljali migracije, ne pa zaustavili migrantov,« je ocenil Orban. Kritika češkega premierja Babiša je zvenela zelo podobno. Kvote za premeščanje prosilcev za azil so nesprejemljive, doseči je treba, da migranti ostanejo doma, je poudarjal. Obregnil se je tudi ob nespremenjeno zamisel komisije, da bi o upravičenosti prošenj prosilcev za azil še naprej odločali na evropskih tleh. Sam je predlagal, da se sprejemni centri s preverjanjem prošenj za azil ustvarijo zunaj Evropske unije. Takšna zamisel je pred leti že vzniknila med evropskimi voditelji, a je bila hitro opuščena po opozorilu, da bi postavljanje takšnih sprejemnih centrov pomenilo kršitev mednarodnega prava.

Tudi Slovenija nad predlaganimi spremembami ni navdušena. Nasprotuje predlagani obvezni solidarnosti in zagovarja prostovoljno solidarnost med članicami. Premier Janez Janša je predlog migracijskega pakta precej neposredno kritiziral z naslednjim tvitom: »Od vsakega, ki si bodisi doma ali v EU domišlja, da lahko druge sili v sprejem ilegalnih migrantov, pričakujem, da bo najprej sam v svojo veliko hišo ali vilo sprejel vsaj dva.«

Jug EU za odločnejše zaveze

Nasprotovanje novemu migracijskemu paktu pa ne prihaja zgolj iz srednjega in vzhodnega dela Evrope. Delno nezadovoljstvo je čutiti tudi iz najbolj migracijsko obremenjenih držav: Grčije, Italije in Malte. V tej trojici držav menijo, da je novi predlog korak v pravo smer, a da se je treba dogovoriti o nekaterih podrobnostih. Uradni Rim in Atene poudarjajo predvsem nujnost, da ne bi bila zgolj solidarnost obvezna, temveč da bi za države članice bile zavezujoče tudi preselitvene kvote. Na Malti se je tamkajšnji zunanji minister Evarist Bartolo spraševal, zakaj ne bi nevladne organizacije izkrcale rešenih migrantov v tisti državi, pod zastavo katere plujejo njihove ladje. Spraševal se je tudi o tem, kako bodo zagotovili, da bodo druge članice od majhne države, kot je Malta, dejansko prevzele prosilce za azil.